Število pobud na tem področju se je leta 2020 nekoliko zmanjšalo. Varuh je obravnaval 103 zadeve, leta 2019 pa 146 zadev. Utemeljenost pobud je bila 22 %, kar je več kot leta 2019, ko je znašala 11,7 %.

V preteklem letu obravnavane pobude posredno in tudi neposredno nakazujejo na dolgoletne težave na okoljskem področju, ki se po naši oceni ne rešujejo zadovoljivo. Predvsem je zaznati nedoslednost Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) pri odgovarjanju na dopise posameznikov, kar je posledica pomanjkanja kadrov na IRSOP ter dolgotrajnosti inšpekcijskih postopkov, ob tudi siceršnji vsebinski pomanjkljivosti posamičnih odločitev, ki jih Varuh občasno zaznava. Spregledati tudi ne gre nesprejemljive dolgotrajnosti odločanja MOP o pritožbah na področju gradbene inšpekcije.

Varuh je obravnaval pobude, iz katerih je razvidno, da lokalne skupnosti zelo različno tolmačijo in uporabljajo Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Ugotovili smo, da je občina sama sebi izdala dovoljenje za začasno in občasno obremenjevanje okolja s hrupom in pri svojem odločanju ni upoštevala začasne narave dovoljenja, niti ni upoštevala določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, da bi v postopek povabila osebe, katerih pravni interes bi bil z izdanim dovoljenjem prizadet.

Hrup močno vpliva na kakovost življenja posameznikov. Varuh izraža skrb, da MOP s stalnimi zamudami pri zakonsko določenih časovnicah glede revizij posamičnih operativnih programov varstva pred hrupom (OPH) neupravičeno dopušča prekomerno obremenjenost prebivalcev s hrupom. Varuh je ocenil, da gre v tovrstnih primerih za kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave Republike Slovenije.

Priporočilo št. 77: Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da trenutno načrtovane aktivnosti za revizijo Operativnega programa varstva pred hrupom (OPH) karseda pospeši, da hkrati opravi temeljito analizo vzrokov za dosedanje zaostanke in da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje zagotovili pravočasno sprejemanje OPH.

Varuh je bil seznanjen s predvidenim sosežigom (nenevarnih) odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Problematika, ki smo jo obravnavali, je večplastna in kompleksna. Glede na to, da gre v primeru predvidenega sosežiga za vprašanje, ki lahko ob nedosledni regulativi in nadzoru privede do ogrozitve zdravja večjega števila ljudi in okolja, smo v zvezi s tem vodili širšo korespondenco z MOP. Postopek je rezultiral v zaznavi določenih anomalij in potencialnih nevarnosti. Med drugim je Varuh ugotovil, da je objektiven preizkus utemeljenosti razlikovanja v mejnih vrednostih emisij med sežigalnicami in sosežigalnicami izjemno otežen, če ne celo nemogoč. Posledično pa je tudi omejen preizkus njegove ustavne dopustnosti. Izrazili smo tudi dvom, da so predpisane kazni za kršitelje v danih primerih zadostne, da bi kateregakoli potencialnega kršitelja (upravljalca kurilne naprave) dovolj odločno odvrnile od morebitnih kalkulacij s »prihranki« na napačnem mestu.

Varuh ugotavlja, da je MOP na podlagi načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti izdelal poročilo o izvajanju negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov. Varuh na podlagi omenjenega poročila pozitivno sprejema napredek na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov. Problematika zagotovitve protipoplavne varnosti vsekakor zahteva prednostno in celovito obravnavo. Varuh zato opozarja na nujnost nadaljnjega načrtnega in sistemskega ter stalnega ukrepanja države na tem področju.

Varuh je bil v preteklem letu seznanjen s problematiko onesnaženosti Blejskega jezera. Iz širše korespondence med Varuhom, MOP in Občino Bled je veljalo skleniti, da je slabo ekološko stanje Blejskega jezera posledica v preteklosti očitno neučinkovitih oz. necelostnih ukrepov. Ugotovili smo kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja. Ministrstvo in Občina sta se po naši oceni ustrezno odzvala na širšo problematiko onesnaženosti jezera, pri čemer bodo učinki široko začrtanih ukrepov vidni šele dolgoročno. Celovit in medresorski pristop pri varstvu in sanaciji ekološkega stanja Blejskega jezera je po naši oceni namreč bistvenega pomena.

2.21.1.1 (Ne)ustreznost ureditve, ki regulira dejavnost sežiga in sosežiga odpadkov

Varuh je na MOP naslovil predlog, da prouči ustreznost trenutne ureditve, ki neposredno ali posredno regulira dejavnost sežiga in sosežiga odpadkov z vidika njegove preglednosti, jasnosti in določnosti ter po lastni presoji pripravi ustrezne spremembe relevantnih predpisov, ki bodo dosledno sledili načelom pravne predvidljivosti in jasnosti predpisov kot sestavnih delov načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagali smo tudi, da MOP prouči ustreznost veljavnega načina nadzora nad potencialnimi kršitelji, tako z vidika ustreznosti sistema monitoringov kot tudi ustreznosti sistema inšpekcijskega nadzora. MOP je predlog Varuha sprejel, vendar ga še ni realiziral.

Priporočilo št. 78: Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da prouči ustreznost trenutne ureditve, ki neposredno ali posredno regulira dejavnost sežiga in sosežiga odpadkov z vidika njegove preglednosti, jasnosti in določnosti ter po lastni presoji pripravi ustrezne spremembe relevantnih predpisov, ki bodo dosledno sledili načelom pravne predvidljivosti in jasnosti predpisov kot sestavnih delov načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.

2.21.1.2 Kadrovska podhranjenost IRSOP ostaja problematična

Varuh je MOP predlagal, da ob spreminjanju Zakona o dimnikarskih storitvah (ZDimS) pripravi analizo nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in glede na dobljene rezultate ustrezno ukrepa. Hkrati je Varuh MOP priporočil, da zagotovi pogoje, ki bodo inšpekcijskim službam omogočili tudi okrepljen nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev. Varuhov predlog je bil le delno upoštevan v delu ustrezne prilagoditve normativne ureditve, pri čemer ne gre zanemariti, da imajo predvideni ukrepi parcialno in ne sistemsko naravo, jedro problema, tj. kadrovska podhranjenost IRSOP, pa je (ponovno) ostalo nedotaknjeno. Ministrstvo kot nadrejeni organ IRSOP ter sestavni del Vlade RS ima v rokah vse vajeti, da v okviru priprave državnega proračuna ter priprave skupnega kadrovskega načrta, seveda ob predpostavki, da tudi želi urediti predmetno problematiko, stori vse, kar je v njegovi moči, da podrejenim nadzornim organom zagotovi vse pogoje, tako kadrovske, materialne kot finančne, da lahko ti inšpekcijske postopke vodijo učinkovito, kar je predpostavka varstva javnega interesa. Dejstvo je, da sporadičen, občasen ali celo nikoli izveden nadzor seveda ne more biti v javnem interesu, večletno toleriranje statusa quo pa je z vidika ne zgolj varstva pravice številnih državljanov do zdravega življenjskega okolja, ampak tudi pravice do varnosti, po mnenju Varuha nesprejemljivo.

Priporočilo št. 79: Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da ob spreminjanju Zakona o dimnikarskih storitvah (ZDimS) pripravi analizo nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev ter glede na dobljene rezultate ustrezno ukrepa. Hkrati je Varuh Ministrstvu priporočil, da zagotovi pogoje, ki bodo inšpekcijskim službam omogočili tudi okrepljen nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev.

2.21.2 Uresničevanje preteklih priporočil

V nadaljevanju posebej izpostavljamo pretekla priporočila Varuha, ki ostajajo še naprej v celoti neuresničena:

• Priporočilo št. 142 (2019): Varuh poziva, naj vse inšpekcijske službe prijavitelje obveščajo o prejetih prijavah in predvidenem roku obravnave.
• Priporočilo št. 143 (2019): Varuh priporoča, naj pristojni organi oblasti nadaljujejo s sprejemanjem in izvajanjem vseh ukrepov za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja in zdravja prizadetih na čezmerno onesnaženih in degradiranih območjih, kar vključuje tudi izvajanje javnozdravstvenih ukrepov.
• Priporočilo št. 144 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor čim prej pripravi nacionalno poročilo o stanju okolja.
• Priporočilo št. 145 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor pripravi predpis, s katerim bo uredilo področje izpustov smradu v okolje.
• Priporočilo št. 146 (2019): Varuh priporoča, naj glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavi neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov.
• Priporočilo št. 147 (2019): Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor kadrovske in druge pogoje za učinkovito vodenje postopkov.
• Priporočilo št. 148 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor temeljito prouči obstoječi sistem obratovalnega monitoringa in po evalvaciji pripravi spremembe, ki bodo zagotavljale neodvisno izvajanje, neodvisni nadzor in financiranje monitoringa.
• Priporočilo št. 149 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čim prej pripravi vse podzakonske akte iz 83. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov), predvsem pa naj v takšnem predpisu opredeli natančnejša merila za opredelitev vrst škode iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine.
• Priporočilo št. 150 (2019): Varuh priporoča, naj Direkcija za vode pripravi konkretne ukrepe za odpravo zaostankov na področju voda in vodnih zemljišč ter z njimi seznani vlado in javnost.
• Priporočilo št. 80 (2018): Varuh priporoča, da se pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor do sprejetja ustreznih predpisov upošteva previdnostno načelo iz ZVO-1.
• Priporočilo št. 91 (2013): Vlada naj pripravi enoten predpis za sanacijo vseh onesnaženih in degradiranih območij v državi.
  
  

Varuh opozarja tudi na naslednje preteklo priporočilo, ki je stalna naloga ministrstva:

• Priporočilo št. 88 (2013), št. 66 (2014) in št. 55 (2015): Varuh priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da mesečno spremlja dinamiko reševanja zadev s področja vodne pravice in o lastninskopravnih razmerjih.

2.21.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha

Varuh na podlagi obravnavanih zadev na pristojne organe oblasti naslavlja naslednja priporočila:

77. Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da trenutno načrtovane aktivnosti za revizijo Operativnega programa varstva pred hrupom (OPH) karseda pospeši, da hkrati opravi temeljito analizo vzrokov za dosedanje zaostanke ter da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje zagotovili pravočasno sprejemanje OPH.

78. Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da prouči ustreznost trenutne ureditve, ki neposredno ali posredno regulira dejavnost sežiga in sosežiga odpadkov z vidika njegove preglednosti, jasnosti in določnosti ter po lastni presoji pripravi ustrezne spremembe relevantnih predpisov, ki bodo dosledno sledili načelom pravne predvidljivosti in jasnosti predpisov kot sestavnih delov načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.

79. Varuh Ministrstvu za okolje in prostor priporoča, da ob spreminjanju Zakona o dimnikarskih storitvah (ZDimS) pripravi analizo nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in glede na dobljene rezultate ustrezno ukrepa. Hkrati je Varuh Ministrstvu priporočil, da zagotovi pogoje, ki bodo inšpekcijskim službam omogočili tudi okrepljen nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev.