2.23.3.2 Selitev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana iz stavbe Križank

Dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) so se obrnili na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) zaradi zaskrbljenosti, kje se bodo šolali čez dve ali tri leta. Na osebnem srečanju so nas seznanili, da sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Mestna občina Ljubljana (MOL) oktobra 2019 podpisala Pismo o nameri za ureditev medsebojnih lastniških razmerij, ki predvideva, da Križanke z 31. 8. 2022 v celoti preidejo v last MOL. Glavni razlogi za menjalne pogodbe naj bi bili interesi MIZŠ in MOL, z njimi pa se ne rešuje problematika šole. SŠOF se že desetletja sooča s prostorskimi težavami. Dijaki so prepričani, da so Križanke še kako ustrezna stavba, ki jo je potrebno obnoviti in le najti še dodatne kapacitete v bližini. Navedli so, da MIZŠ obljublja nove prostore na novi lokaciji, ne da pa konkretnega zagotovila, kje ti bodo in kdaj bodo zgrajeni. Natančni terminski načrti naj bi bili določeni šele v menjalnih pogodbah, ti pa naj bi bili zastavljeni tako, da bo delo SŠOF do preselitve potekalo na obstoječi lokaciji. Vendar pa se dijakinje in dijaki bojijo, da bo najemnina, ki jo bo zahtevala MOL, previsoka in se bodo zato morali predčasno preseliti na neko začasno lokacijo. Dijaki obljubam o novi šoli težko verjamejo, saj je bil temeljni kamen za izgradnjo nove šole na Roški cesti položen že leta 1995, vendar se od tu dalje ni zgodilo nič. Poudarili so, da se dijaki na SŠOF vpisujejo tudi zaradi stimulativnega okolja Križank. Šola ima tu 75-letno tradicijo. Križanke so državni kulturni spomenik nacionalnega pomena, okolje nudi inspiracijo dijakom umetniških smeri. Dijaki so poudarili, da jim je bilo zagotovljeno stabilno šolanje in prepričani so, da si ga tudi zaslužijo. Namesto tega se vpisujejo nove generacije dijakov, ki ne vedo, kam bodo čez tri leta hodili v šolo. Izrazili so občutek, da jim želijo vzeti Križanke, pri čemer jih je močno motilo, da niso dobili jasnega zagotovila, kaj jih čaka potem.

Opravili smo poizvedbi pri MIZŠ in MOL. MOL smo med drugim izrecno vprašali, kakšni so njeni načrti v primeru, da nova šola ne bo zgrajena v predvidenih rokih ter da do sklenitve menjalnih pogodb, ki jih predvideva pismo o nameri, ne pride. MIZŠ pa, kam namerava preseliti SŠOF in kakšna je časovnica selitve oziroma izgradnje nove šole.

MOL je glede lastništva, stanja in namer občine v zvezi z objektom Križank pojasnila, da je v skladu s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2010 lastništvo nepremičnine Križanke opredeljeno v 48-odstotnem deležu MOL ter 52-odstotnem deležu Republike Slovenije (RS). Na podlagi dejanske rabe in zasedenosti površin sta uporabnika nepremičnine SŠOF v cca. 79-odstotnem deležu in Festival Ljubljana v cca. 21-odstotnem deležu, kar je nesorazmerno lastniški strukturi. Delovanje srednjih šol, vključno z zagotavljanjem prostorskih in materialnih pogojev, je namreč v celoti v pristojnosti MIZŠ. V skladu z mnenjem Zavoda za gradbeništvo (ZAG) iz leta 2016 ter mnenjem Gradbenega inštituta ZRMK iz leta 2018 je bilo dokončno ugotovljeno, da objekt Križank statično ni varen oziroma da znatno odstopa od veljavnih standardov potresne varnosti objektov, o čemer so se strinjali tako predstavniki RS kot predstavniki MOL. To dejstvo otežuje delovanje Festivala Ljubljana, za dijake SŠOF pa predstavlja ogrožanje varnosti, ki samo po sebi zahteva izselitev do celovite sanacije objekta.

MOL je pojasnila tudi, da je ob teh izhodiščih oblikovala predlog, po katerem bi postala izključna lastnica nepremičnin Križank, medtem ko bi RS v last in posest pridobila druge nepremičnine v zdajšnji lasti MOL, za katere je izkazala interes in zanje opredelila vsebine tudi v nacionalnih programih (med drugim na primer zemljišča za potrebe Centra znanosti). Tovrsten predlog je v procesu usklajevanja in dogovarjanja med MOL in pristojnimi ministrstvi oziroma RS od leta 2018 in ostaja nespremenjen ne glede na menjave vlade in vodstev ministrstev v navedenem obdobju.

V odgovoru je MOL izrazila željo, da bi država kot pristojna za srednje šole izkazovala enak posluh, kot ga za področje predšolske vzgoje in izobraževanja v okviru svojih pristojnosti izkazuje MOL, ki temu namenja tretjino svojega proračuna, ter pristopila k takojšnji izvedbi izgradnje novega ustreznega objekta za SŠOF na Roški, kjer so že pred leti položili temeljni kamen. Želijo si, da bi bili vsi učenci in dijaki primarno nameščeni v zanje varne in primerne objekte, kar objekt Križank ni. Menjalna pogodba zasleduje interes možnosti celovite obnove Križank s strani MOL-a kot investitorja ter rabo objekta za izvajanje kulturno-umetniških vsebin, ki jih izvaja Festival Ljubljana, in ki so, po navedbah MOL, z vidika same zasnove in koncepta Križank kot tudi njihovega statusa kulturnega spomenika primernejše. MIZŠ, ki je pristojno za področje srednjih šol, ima pri tem možnost souporabe za potrebe SŠOF za določeno obdobje, v katerem je mogoče vzpostaviti oziroma izgraditi nove, primernejše prostore.

MOL je dopis zaključila z navedbo, da verjame, da dogovorjene rešitve pomenijo kakovostnejše izvajanje javnih služb tako RS kot MOL ter da zasledujejo medsebojne in skupne interese. Napovedala je, da bo v primeru, da do sklenitve menjalnih pogodb ne pride, v skladu s svojimi pristojnostmi in obveznostmi kot ustanovitelj Festivala Ljubljana ter nadalje kot skrben gospodar pristopila k ureditvi zasedenosti in rabe prostorov v skladu z veljavno lastniško strukturo ter v luči varnosti objekta. Kar zadeva izgradnjo nove šole, pa je MOL podprla pobudo dijakov SŠOF in tudi sama apelirala na pristojno ministrstvo, da v najkrajšem možnem času omogoči stabilno in varno okolje zadostnih prostorskih zmogljivosti ter pristopi k realizaciji že predvidene investicije.

MIZŠ je v odgovoru pojasnilo, da prostorski pogoji v Križankah ne zadoščajo potrebam vzgojno-izobraževalnega programa SŠOF, zato se pouk izvaja na treh različnih lokacijah. Iskanje rešitev poteka že od leta 2016. Križanke imajo status kulturnega spomenika, kjer dozidave ali kakršnekoli spremembe obstoječega stanja niso dopustne. Ob izvedbi nujno potrebne rekonstrukcije šola ne bi pridobila dodatnih prostorov, zato je MIZŠ pristopilo k preveritvi umestitve SŠOF na lokaciji Roška, kjer ima v lasti razpoložljivo zemljišče. Leta 2018 je MIZŠ naročilo izdelavo idejne zasnove za umestitev SŠOF na lokaciji Roška, ki je odprla veliko novih vprašanj, izkazalo se je tudi, da je potrebna sprememba prostorskega akta.

Z namenom zagotavljanja primernih in kakovostnih prostorskih pogojev za javne zavode, ki delujejo na področju izobraževanja, je MIZŠ odločilo, da na lokaciji Roška izvede nov urbanistični natečaj, na podlagi katerega bodo postavljene ustrezne smernice za novogradnjo SŠOF, Akademije za likovno umetnost (ALUO) in Študentskega doma Ljubljana (ŠDL). Celoten projekt bo omogočal izkoriščanje sinergijskih učinkov enotne lokacije za vse navedene uporabnike ter s tem tudi bolj racionalno izkoriščanje tehničnih zmogljivosti. V času priprave odgovora MIZŠ je bila v teku izvedba urbanističnega natečaja »Reševanje prostorske problematike ALUO, SŠOF in ŠDL na območju Roške«, na podlagi katerega naj bi se izdelalo nov Občinski podrobni prostorski načrt, ki bo podlaga za izvedbo obveznega arhitekturnega natečaja za izbor najustreznejše arhitekturne rešitve novogradnje. Sledil bo izbor izvajalca projektne dokumentacije, izdelava projektne dokumentacije za izvedbo, pridobivanje gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca gradbenih in obrtniških del ter gradnja.

Z načrtovanjem novogradnje za potrebe SŠOF so se pričela pogajanja z MOL o menjavi prostorov v Križankah. V letu 2019 je bilo sklenjeno Pismo o nameri, s katerim sta MIZŠ in MOL želeli urediti neurejeno pravno stanje na večjem številu nepremičnin, ki so v (so)lasti. S tem bi se uredila preglednost premoženja, zlasti pa bi se zagotovilo kakovostnejše izvajanje javnih služb na področjih, za katera sta pristojna MIZŠ in MOL.

MIZŠ nas je seznanilo, da bo skladno s sklepom Odbora za kulturo in Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora iz junija 2020 pri realizaciji postopka ravnanja s solastniškim deležem na Križankah spremenilo podpisano Pismo o nameri tako, da se obstoječi objekt Križank ohrani kot vitalno in zgodovinsko jedro šole. Na podlagi izdelanih elaboratov za vpis stavb v kataster stavb se bo pripravila delitev vseh nepremičnin.

Po navedbah MIZŠ je izgradnja nove šole ob upoštevanju optimalnih časovnih rokov za realizacijo investicije predvidena do avgusta 2024, zagotovitev sredstev je predvidena ob sprejemu proračunov za leta 2022, 2023 in 2024. MIZŠ je dopis zaključilo z navedbo, da postopki za realizacijo tečejo, do preselitve v novo šolo pa bodo poskrbeli, da izobraževalni program SŠOF poteka nemoteno.

Iz prejetih pojasnil je izhajalo, da želi MOL upravljati s svojim deležem nepremičnine, katerega lastnica je na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. S tem bi MOL izvrševala svojo lastninsko pravico, česar ji ne gre očitati. Varuh skladno s svojimi pristojnostmi ne more posegati v lastninska razmerja med fizičnimi in/ali pravnimi osebami, zato se ne moremo vmešavati v razmerja med RS oziroma MIZŠ in MOL, na kakšen način bosta (ali morda ne) razdelila svoje nepremičnine.

Pobudnikom smo pojasnili, da glede na svoje pristojnosti Varuh tudi ne more ocenjevati, katero okolje je primernejše za izvajanje programa SŠOF in kje naj se dijaki šolajo. Smo se pa strinjali, da je dijakom potrebno zagotoviti stabilno in varno okolje ter ustrezne možnosti za šolanje, kar smo sporočili tudi MIZŠ. Glede na zagotovilo MIZŠ, da bo do preselitve v novo šolo poskrbljeno, da izobraževalni program SŠOF poteka nemoteno, bomo zadevo spremljali tudi v prihodnje. MIZŠ smo zato pozvali, da nas obvesti o realizaciji nameravane spremembe podpisanega Pisma o nameri in delitvi nepremičnin z MOL ter da nas sproti obvešča o teku postopkov za realizacijo izgradnje nove šole. Do pisanja tega prispevka dodatnih pojasnil še nismo prejeli. 19.1-62/2019

Priporočilo št. 81: Varuh priporoča, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dijakom SŠOF zagotovi stabilno in varno okolje ter ustrezne možnosti za nemoteno šolanje.

2.23.3.3 Sodelovanje učenke na tekmovanju iz logike brez podpisanega soglasja staršev

V Letnih poročilih Varuha za leti 2018 in 2019 smo poročali o obravnavi pobude starša, ki se ni strinjal s pravili in načinom organiziranja tekmovanja iz logike v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), predvsem s pogojevanjem udeležbe otroka z javno objavo rezultatov. Spomnimo: Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport (MIZŠ) je jeseni 2018 pojasnilo, da sta priprava in sprejetje pravil o organizaciji in izvedbi tekmovanja v pristojnosti organizatorja. Izrazilo pa je dvom, ali so rešitve, ki so predvidene v aktih izvajalcev (v tem primeru ZOTKS), s sistemskega vidika utemeljene in ali bi se lahko izognili kakršnemukoli pogojevanju sodelovanja na tekmovanju, ne da bi hkrati posegli v samo izvedbo tekmovanja. Varuh se je v Letnem poročilu za leto 2018 temu mnenju pridružil in predlagal, da MIZŠ ta vprašanja reši v sodelovanju z ZOTKS še pred organizacijo naslednjega tekmovanja.

Vlada se v odzivu k letnemu poročilu Varuha za leto 2018 do predloga ni opredelila, zato smo avgusta 2019 MIZŠ prosili za pojasnilo, ali je k navedenemu pristopilo. Pobudnik nas je še po tem seznanil z dopisom, ki ga je septembra 2019 posredoval na MIZŠ. MIZŠ smo zato dodatno prosili še za seznanitev z odgovorom pobudniku.

V Letnem poročilu Varuha za leto 2019 smo zapisali, da pri delovanju MIZŠ zaradi neodgovarjanja Varuhu ugotavljamo kršitev načela dobrega upravljanja, saj odgovora MIZŠ kljub več urgencam še kar nismo prejeli. 

Odgovora MIZŠ nismo prejeli vse do septembra 2020, ko smo v vednost prejeli dopis, s katerim je MIZŠ odgovorilo pobudniku na njegov dopis z dne 5. 9. 2019. Pobudnik je torej odgovor na svoj dopis prejel šele po več kot enem letu, zato pri delovanju MIZŠ še vedno ugotavljamo kršitev načela dobrega upravljanja. 19.1-16/2018

2.23.3.4 (Ne)ustavnost in predvidljivost ravnanja visokošolskih zavodov

Vsi pravni predpisi v Republiki Sloveniji morajo biti skladni z Ustavo (določba 153. člena Ustave). Zato je vsakršno sklicevanje na zakon, če je v očitnem nasprotju z Ustavo, neutemeljeno. Težko je pojasniti naziranje kateregakoli uradnega organa v Republiki Sloveniji, da mora odločati na podlagi zakona, če očitno protiustavno posega v človekove pravice posameznika. To predstavlja devastacijo in ogroža vladavino prava. Če pride državni organ v situacijo neskladja kateregakoli zakona z Ustavo, mora nujno poskrbeti, da se sprožijo ustrezni postopki za odpravo neskladnosti ali zagotovi ustavnoskladno razlago zakona, če je ta mogoča. V nasprotnem primeru gre lahko za kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so prvi pogoj oziroma porok prava in pravičnosti. V primeru, ki smo ga obravnavali, pobudnik ni mogel pravočasno izvesti vpisa, zaradi okoliščin, ki niso bile v njegovi sferi, zato je bilo naše mnenje, da je logično, zakonito in pravično, da se mu vpis na univerzo omogoči.

Ker morajo biti vsi zakoni in drugi predpisi podrejeni ustavnopravni presoji, je sklicevanje državne institucije na določbe ZVis, katerega tolmačenje bi bilo v nasprotju z ustavo, irelevantno in protiustavno. Določba 22. člena Ustave se povezuje s prepovedjo odločevalske samovolje (očitna napačnost): po ustaljeni ustavnosodni presoji iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena izhaja tudi zahteva po prepovedi samovolje državnih organov. To ustavno procesno jamstvo je kršeno, kadar je odločitev že na prvi pogled očitno napačna (Up-645/13), oziroma kadar ni oprta na razumne pravne argumente, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da se ni odločalo na podlagi relevantnih pravnih predpisov, temveč na podlagi kriterijev, ki pri odločanju ne bi smeli priti v poštev – torej samovoljno (Up-320/15). Za očitno napačno odločitev gre, če sporne uporabe prava ni mogoče zagovarjati z uveljavljenimi metodami razlage prava (Up-305/15).

Ravnanja državnih institucij/organov morajo biti v naprej predvidena na način, da je posamezniku zagotovljena pričakovalna pravica, ki je v tesni povezavi z načelom varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti. Zagotovljeno je v okviru tistih splošnih načel pravne države, ki v ustavi sicer niso izrecno določena, jih je pa treba šteti za zagotovljena že na podlagi prej citirane ustavne določbe, da je Slovenija pravna država. Med taka načela pravne države je treba šteti v okviru širšega pojma pravne varnosti vsekakor tudi načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da državne institucije/organi njegovega pravnega ali dejanskega položaja ne bodo brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu, poslabšali. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti in eno temeljnih meril, ki se pričakuje od ravnanja organov odločanja v razmerju do posameznikov. Država je dolžna zagotavljati pravno varnost, saj je v pravni državi predvidljivost vedenja in ravnanja vrednota, ki naj bo kar najbolj uresničevana.

Pravo je neizogiben in nujno potreben mehanizem za preprečevanje diskriminacije. Stopnja dosežene enakopravnosti je zagotovo eno temeljnih meril razvitosti prava in pravne kulture neke družbe. Seveda pa je pravo pri zagotavljanju enakopravnosti omejeno s svojo naravo in družbeno funkcijo, kar predvsem pomeni, da lahko pravo kot tako zagotavlja le relativno in formalno enakost.

Načelo enakopravnosti, ki se že od svojih nastankov uvršča med najpomembnejša pravna načela, ki prežemajo celotno zgradbo prava, se danes v razvoju sodne prakse najvišjih sodišč vedno bolj približuje celo dojemanju, po katerem naj bi se enakopravnost definirala kot človekova pravica. Brez kulture, ki bi to pripadnost ponotranjila, ni pravne države. Pripadnost človekovim pravicam je namreč neka posebna, sveta reč oziroma kot taka vsaj velja v svetu. Je nujni prvi pogoj oziroma porok prava in pravičnosti.^[1] Temeljne človekove pravice in dolžnosti so v sodobni družbi materialnopravni vir pozitivnega prava in merilo vsebinske pravilnosti prava ter so postavljene kot izhodišče in merilo pravnosti. Pravilnega in pravičnega prava brez temeljnih človekovih pravic namreč ni.^[2]

2.23.3.5 Predvidljivost določitve višine šolnine je pomembna za materialni status študentov

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo izrednega študenta Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru (UM) v zvezi z nepričakovano visokim zvišanjem šolnine pri prehodu iz 1. v 2. letnik študija. Iz pobude je izhajalo, da je šolnina za 1. letnik študija skladno s cenikom UM za šolsko leto 2019/2020 znašala 3.778,00 evrov, za 2. letnik 3.460,00 evrov in za 3. letnik 2.900,00 evrov. Pobudnik je v lanskem študijskem letu s fakulteto sklenil pogodbo o izobraževanju, skladno s katero se sicer šolnina za študij v višjih letnikih ob vpisu v višji letnik določi z aneksom, vendar ni pričakoval, da se bo šolnina tekom študija bistveno zviševala. Upravni odbor Univerze v Mariboru je v študijskem letu 2020/2021 šolnino za študijski program Strojništvo VS zvišal na 4.200 evrov za vse tri letnike študija. Cena za 2. letnik študijskega programa se je tako nepričakovano zvišala za 740 evrov oziroma 21 %. Ob nespremenjeni ceni v prihodnjem študijskem letu bi moral pobudnik plačati kar 1.300 evrov višjo ceno, kot jo je pričakoval, ko se je odločil za vpis na študij. Dekan fakultete je zavrnil vlogo pobudnika za zmanjšanje plačila šolnine, ki jo je ta nanj naslovil skladno z drugim odstavkom 354. člena Statuta Univerze v Mariboru. Pobudnik se je na Varuha obrnil v prepričanju, da gre za nesorazmerno povišanje šolnine in s tem za kršitev pravic študenta po 1. alineji prvega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki določa, da imajo študenti pravico, da se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu.

V zvezi z obravnavo pobude smo pridobili pojasnila UM o razlogih za tako visoko povišanje šolnine v šolskem letu 2020/2021. Po pojasnilu UM povišanje šolnine Fakultete za strojništvo v študijskem letu 2020/21 izhaja iz izrednega povišanja stroškov dela v zadnjih dveh letih, skladno s spremembami plačne zakonodaje glede na dogovore o povišanjih plač javnim uslužbencem s sindikati. Osnova za izračun neposrednih stroškov dela so urne postavke v veljavnem ceniku za izplačilo avtorskih in podjemnih pogodb za izvedbo pedagoškega procesa na članicah UM, ki jih potrdi Upravni odbor Univerze v Mariboru. Zaradi že omenjenega zvišanja plač so se tudi minimalne urne postavke za izračun neposrednih stroškov dela povišale, kar je bistveno vplivalo na povišanje šolnine Fakultete za strojništvo v študijskem letu 2020/21.

Pobudniku nismo mogli pomagati na način, da bi zgolj iz razloga domnevno neupravičeno visokega povišanja šolnine dekanu Fakultete za strojništvo predlagali, da ga v celoti ali delno oprosti plačila šolnine oziroma da bi kako drugače dosegli, da bi se ta zmanjšala. Izračun višine šolnine je glede na veljavno ureditev v pristojnosti UM.

Vseeno pa Varuh meni, da bi bilo utemeljeno pričakovati, da bi bili študenti z vstopom v prvi letnik seznanjeni z višino šolnine do konca študija ob rednem izpolnjevanju študijskih obveznosti oziroma da se ta ne bi bistveno zvišala. Varuh poudarja, da predstavlja predvidljivost ravnanja državnih institucij glede posameznikov bistvo pravne varnosti in eno temeljnih meril, ki naj bo v pravni državi kar najbolj izvrševano.

Varuh se je zato obrnil na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in skladno s 7. členom Zakona o varuhu človekovih pravic predlagal, da spremeni navedeni pravilnik na način, da bodo študentje že ob vpisu na študij seznanjeni z višino šolnine do konca rednega izobraževanja oziroma da se ta tekom rednega izobraževanja ne bo mogla bistveno povišati. 19.1-59/2020

Priporočilo št. 82: Varuh priporoča Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da naj spremeni Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu tako, da bo ta določal obveznost visokošolskih zavodov seznaniti študente z (vsaj okvirno) višino šolnine do konca rednega izobraževanja že ob vpisu na študij.

2.23.3.6 Zamuda roka za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultatu izbirnega postopka ne sme biti v škodo študentov

Pobudnik je Sklep o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2020/2021 Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani (VPIS UL) prejel dne 25. 9. 2020 ob 14. uri. Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest je potekal od 24. do 25. septembra 2020 do 12. ure. Ker je sklep prejel šele ob 14. uri dne 25. 9. 2020, je zamudil rok, ko bi se še lahko vpisal na prosto vpisno mesto. S tem je izgubil leto dni študija.

Zoper sklep je vložil pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo Univerze v Ljubljani (Komisija) dne 8. 10. 2020 zavrnila. Komisija je ugotovila, da je bil sklep pobudniku odpremljen skladno z Rokovnikom prijavno-sprejemnega postopka v študijskem letu 2020/2021 za vpis v prvi letnik v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za slovenske državljane in državljane držav Evropske unije na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih študijskih programih - sprememba z dne 22. 5. 2020 (Rokovnik), ki določa, da se sklepi kandidatom v drugem roku pošljejo do 24. 9. 2020. Komisija je v odločbi med drugim pojasnila, da bi kandidat kljub temu, da še ni prejel sklepa, lahko oddal prijavo v roku za zapolnitev še prostih mest od 24. 9. do 25. 9. 2020 do 12. ure. Skladno z Razpisom za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2020/2021 Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in samostojnih visokošolskih zavodov (Razpis) so se na tem roku lahko prijavili kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku tekočega leta niso uvrstili v nobenega od študijskih programov, navedenih v prijavi. Kandidat bi po navedbah Komisije lahko oddal prijavo za vpis, čeprav še ni vedel, da v drugem roku ni sprejet nikamor. Če bi bil v drugem roku sprejet, bi mu oddajo prijave onemogočil sistem eVS, če pa ne bi bil sprejet nikamor, bi bila njegova prijava veljavna.

V poizvedbi, poslani na VPIS UL, nas je zanimalo, ali glede na kratke roke pošiljanje teh sklepov res ni mogoče na način, da bi jih vsi kandidati prejeli pravočasno (hkrati z navadno pošiljko še po e-pošti ali podobno) ter ali so bili kandidati vnaprej seznanjeni, da obstaja možnost oddaje prijave za vpis na način, kot v odločbi o pritožbi pobudnika navaja Komisija oziroma ali je bila informacija o tem objavljena na način, da bi se kandidati z njo lahko seznanili (sploh glede na navedbe pobudnika, da je dne 24. 9. 2020 klical na VPIS UL, kako je z njegovo pošiljko s sklepom in naj bi mu odgovorili, da naj počaka na pošto naslednjega dne). Sklepali smo tudi, da pobudnik ni bil edini, ki se je znašel v tovrstni situaciji, zato nas je zanimalo, ali prejemajo večje število tovrstnih pritožb oziroma kako običajno kandidati rešujejo ta problem.

Na UL so pojasnili, da so roki določeni z Rokovnikom prijavno-sprejemnega postopka, ki ga na predlog visokošolskih prijavno-informacijskih služb vseh univerz sprejme Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Navedli so, da Rokovnik določa, da se pošiljanje pisnih sklepov kandidatom v drugem roku opravi do 24. 9. 2020 in ne, da kandidati do tega dne prejmejo pisne sklepe. Določba v Rokovniku torej po mnenju UL pomeni, da se sklepe o rezultatu izbirnega postopka do tega dne odpremi na pošto, ki nato v skladu s svojimi pravili pošiljke dostavi naslovnikom. Določbe Rokovnika, do katerega dne so kandidatom poslani sklepi o rezultatu izbirnega postopka, po navedbah UL ni mogoče razumeti tako, da bi kandidati do določenega dne prejeli sklep o rezultatu izbirnega postopka, saj vseh postopkov ter pošiljanja sklepov o rezultatu izbirnega postopka zaradi kratkih rokov ne bi mogli izpeljati prej.

Nadalje so navedli, da pošiljanje sklepov o rezultatu izbirnega postopka poteka preko zunanjega izvajalca, ki sklepe natisne in jih odpremi na pošto. VPIS UL zaradi velikega števila izdanih sklepov o rezultatu izbirnega postopka tega namreč ne more storiti sama. Letos je VPIS UL potrjeno vsebino sklepov poslala zunanjemu izvajalcu dne 22. 9. 2020. Ta je nato moral sklepe natisniti (3387 sklepov) in jih oddati na pošto. Na pošto so bili sklepi oddani dne 23. 9. 2020, od koder so bili še istega dne odpremljeni v nadaljnji prenos. Delo VPIS UL je neposredno vezano tudi na postopek, ki ga vodi Državni izpitni center (RIC). RIC na VPIS UL posreduje rezultate splošne in poklicne mature ter maturitetnih izpitov, na podlagi katerih VPIS UL nato opravi izbirni postopek. RIC je v skladu z Rokovnikom rezultate v drugem prijavnem roku za študijsko leto 2020/2021 VPIS UL posredoval dne 17. 9. 2020.

Pred pošiljanjem sklepov mora VPIS UL prijave kandidatov (v drugem prijavnem roku je bilo oddanih 3454 prijav) administrativno obdelati ter nato opraviti izbirni postopek. V skladu z Rokovnikom je bilo treba izbirni postopek opraviti med 15. in 23. 9. 2020. Pošiljanja sklepov še po elektronski pošti VPIS UL sama ne bi mogla izvesti, saj modul, ki se trenutno uporablja, tega ne omogoča. Pošiljanje 3387 individualiziranih elektronskih sporočil s sklepi o rezultatu izbirnega postopka zaradi kratkih rokov ne bi bilo izvedljivo.

V zvezi s pošiljanjem sklepov so pojasnili še, da so bili že pred letošnjim letom in epidemijo covid-19 s strani VPIS UL na MIZŠ podani številni predlogi v želji po optimizaciji prijavno-sprejemnega postopka. Tako so na MIZŠ tudi pričeli z razvijanjem novega modula VPIS-VIP (visokošolski izbirni postopek), ki pa v okviru prijavno-sprejemnega postopka za študijsko leto 2020/2021 še ni zaživel. Z nastopom izrednih razmer je nujnost elektronskega poslovanja še bolj prišla do izraza. Skupaj z MIZŠ in drugimi univerzami so sprejeli odločitev, da bo komunikacija v postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov že za prihodnje študijsko leto 2021/2022 potekala po elektronski poti prek informacijskega sistema eVŠ, ki ga upravlja MIZŠ. Štelo se bo, da je dokument kandidatu vročen drugi delovni dan po objavi v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po pošti (drugi odstavek 108. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, Uradni list RS, št. 152/20, ZZUOOP).

V zvezi z našim vprašanjem, ali so bili kandidati vnaprej seznanjeni, da obstaja možnost oddaje prijave za vpis na način, kot v odločbi o pritožbi pobudnika navaja Komisija oziroma ali je bila informacija o tem objavljena na način, da bi se kandidati z njo lahko seznanili, je UL pojasnila, da Razpis določa, da se na še prosta vpisna mesta v roku za zapolnitev prostih mest lahko prijavijo kandidati, ki se niso prijavili v prvem ali drugem roku, kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku tekočega leta niso uvrstili v nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov, ter kandidati, sprejeti v prvem ali drugem prijavnem roku v študijski program, ki se ne bo izvajal. Razpis je javno objavljen na spletni strani MIZŠ, prav tako kandidati z oddajo prijave prek eVŠ potrdijo in se strinjajo, da so seznanjeni z določili Razpisa, kar izhaja iz prijavnega obrazca. To po navedbah UL pomeni, da je bil pobudnik seznanjen z možnostjo oddaje prijave v roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest.

Ugotovili smo, da je UL tudi sama prepoznala problem vročanja sklepov, saj je VPIS UL že pred letošnjim letom in epidemijo covid-19 na MIZŠ podala številne predloge v želji po optimizaciji prijavno-sprejemnega postopka. Sprejet je bil tudi 108. člen ZZUOOP, ki govori o komunikaciji prek informacijskega sistema in e-vročanju. Varuh je spremembo pozdravil, pričakujemo, da pri naslednjih razpisih do prepoznega vročanja ne bo več prihajalo. Univerza je tudi sama priznala, da gre pri prepoznem vročanju sklepov za sistemsko napako. Varuh poudarja, da posameznik ne more nositi posledic sistemskih napak. Prav to pa se je zgodilo v primeru pobudnika in ostalih štirih kandidatov, ki jih je omenila univerza v svojem prvem odgovoru Varuhu.

Varuh je na podlagi vsega navedenega na UL posredoval stališče, da bi UL vsem kandidatom, ki so navajali, da so zamudili rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku, morala omogočiti naknaden vpis.

UL nas je v odgovor seznanila, da je kolegij rektorja dne 15. 12. 2020 sklenil, da bo univerza sledila mnenju Varuha. VPIS UL se je glede načina izvedbe, ki bo skladen s pravom, še istega dne povezala z MIZŠ. Dne 18. 12. 2020 je VPIS UL od MIZŠ prejela odgovor, da mnenja Varuha ni mogoče realizirati. UL nas je seznanila, da zato kljub odločenosti slediti mnenju Varuha tega ne more storiti.

Elektronsko pismo MIZŠ, Direktorata za visoko šolstvo nam je UL posredovala v vednost. MIZŠ je navedlo, da predloga univerze ni mogoče realizirati, ker Zakon o visokem šolstvu (ZVis) kot specialni predpis na področju visokega šolstva v 40. členu določa, da se vpis v študijske programe z javno veljavnostjo opravi na podlagi javnega razpisa najpozneje do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra, če tako na podlagi prošnje kandidata odloči pristojni organ visokošolskega zavoda. MIZŠ je navedlo, da so roki v 40. členu ZVis materialni in prekluzivni, kar pomeni, da so nepodaljšljivi in veljajo za vse enako. Vpisi za študijsko leto 2020/21 so tako že v celoti končani.

MIZŠ je dodalo še, da je UL v prvem odgovoru Varuhu morda premalo poudarila bistvene podatke, vezane na nastalo situacijo in navajala dejstva, ki na situacijo niso neposredno vplivala in so zato zanjo irelevantna (med drugim razvoj modula eVŠ-VIP, uvajanje e-vročanja). Omenjeno je tudi, da 108. člen ZZUOOP ni nastal na predlog VPIS UL, da pa drži, da je ta na predstavitvi predloga opozorila na potrebo po določitvi roka elektronske vročitve.

MIZŠ je kot bistveno dejstvo navedlo, da so bili vsi roki za vpis znani že z razpisom ter Rokovnikom ter da je s tem istim Rokovnikom datum 24. september šteti in razumeti kot datum vročitve sklepov in ne šele kot datum njihovega odpremljanja pošti oz. naslovnikom. Kot pomembno dejstvo je MIZŠ navedlo tudi, da je bil prijavni rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest odprt in bi kandidat ves čas lahko oddal prijavo za vpis, kar je očitno nameraval v vsakem primeru, če ne bi bil sprejet v drugem prijavnem roku. Kandidatu je bila v primeru težav ali kakršnihkoli nejasnosti na voljo podpora na ekc@gov.si in na brezplačni telefonski številki (080 2002, ki je bila dosegljiva od 8. do 22. ure).

Pojasnila MIZŠ nas niso prepričala. Prav tako nismo dobili nobene relevantne argumentacije, zakaj naše navedbe ne držijo, skladno z zgoraj predstavljenim ustavnopravnim naziranjem.

Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. V primeru pobudnika in ostalih štirih kandidatov, ki so se po navedbah Univerze v Ljubljani prav tako pritožili, da so zamudili rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku, smo ugotovili kršitev 2. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava), ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država, 14. člena Ustave, ki določa enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije, ter 22. člena Ustave, ki določa enako varstvo pravic, skladno s katerim je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. 19.1-49/2020

Priporočilo št. 83: Varuh priporoča visokošolskim zavodom, da naj omogočijo naknaden vpis na študijski program vsem kandidatom, ki zamudijo rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest zaradi prepozne vročitve sklepa o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport mora dopustiti tovrstne naknadne vpise in se ne more sklicevati na rok iz 40. člena Zakona o visokem šolstvu, ko je ta v očitnem nasprotju z Ustavo.

^[1] Jaklič, 2016, člen 20.

^[2] Mozetič, 1998, str. 1063–1069.