Varuh izvaja tudi naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM). Republika Slovenija je namreč z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 114/06 – Mednarodne pogodbe, št. 20 z dne 9. 11. 2006) izjavila: »Pristojnosti in naloge državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu, skladno s 17. členom, izvršuje Varuh človekovih pravic, v dogovoru z njim pa tudi nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji ter organizacije, ki so pridobile status humanitarne organizacije v Republiki Sloveniji.«

Namen izvajanja nalog DPM je okrepiti varstvo oseb z odvzeto prostostjo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Pri izvajanju nalog in pooblastil DPM obiskuje vse kraje v Sloveniji, kjer so ali bi lahko bili nameščeni posamezniki, ki jim je z aktom oblastnega organa odvzeta prostost. Gre za preventivne obiske, katerih namen je preprečiti mučenje ali drugo slabo ravnanje, še preden se zgodi.

Kraji odvzema prostosti so v Sloveniji:

• zavodi za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) z vsemi svojimi oddelki in Prevzgojni dom Radeče,
• vzgojno-izobraževalni zavodi (VZ),
• nekateri socialnovarstveni zavodi (SVZ) – domovi starejših in posebni SVZ, ter centri za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) in varstveno delovni centri (VDC),
• psihiatrične bolnišnice (PB),
• prostori za policijsko pridržanje oziroma zadržanje na policijskih postajah (PP) in Center za pridržanje Ljubljana,
• Center za tujce v Postojni (CT) in Azilni dom v Ljubljani,
• prostori za pridržanje v Slovenski vojski in
• vsi drugi kraji po 4. členu Opcijskega protokola (na primer policijska intervencijska vozila in podobno).

Na novo smo med znane kraje odvzema prostosti v smislu 4. člena Opcijskega protokola v letu 2020 dodali še krizne centre za mlade.

Varuh naloge državnega preventivnega mehanizma izvaja od pomladi 2008. Delo je od leta 2015 organizirano v obliki notranje organizacijske enote Varuha. Enoto vodi namestnik varuha Ivan Šelih. Poleg njega v enoti delujejo še trije uradniki: diplomirani varstvoslovec – specialist kriminalističnega preiskovanja, ki je odgovoren za obiske zavodov za prestajanje kazni zapora, policijskih postaj, centra za tujce in azilnega doma, mag. pravnih znanosti, pristojen za obiske socialnovarstvenih zavodov in psihiatričnih bolnišnic, ter univ. dipl. pravnica, ki je odgovorna za obiske vzgojnih zavodov socialnovarstvenih zavodov.

Vsaka skupina, ki opravlja obisk, je sestavljena iz predstavnikov Varuha in izbranih organizacij. Nevladne organizacije, ki so v letu 2020 z Varuhom sodelovale pri izvajanju nalog DPM, so: Novi paradoks (NP), Humanitarno društvo Pravo za VSE (Pravo za VSE), SKUP – skupnost privatnih zavodov (SKUP), Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (PIC), Mirovni inštitut (MI), Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Spominčica – Alzheimer Slovenija (Spominčica) in Slovenska fundacija za UNICEF (UNICEF).

Leta 2020 smo obiskali 51 krajev odvzema prostosti in opravili tudi dve spremljanji vračanja tujcev (skupaj 53), in sicer smo kot kraje odvzema prostosti obiskali osemnajst PP, deset SVZ (domov starejših), sedem različnih lokacij VZ, pet ZPKZ, pet posebnih SVZ, tri PB, prostore za pridržanje v vojaški policiji, krizni center za mlade in VDC. Vsi obiski (razen dveh spremljanj vračanj tujcev zaradi same narave teh aktivnosti) so bili opravljeni brez predhodne najave. Osem obiskov je bilo kontrolnih (ob katerih smo zlasti preverjali uresničitev priporočil DPM s preteklih obiskov) in pet tematskih (ob teh obiskih smo bili osredotočeni na določeno, vnaprej izbrano temo).

O vsakem obisku DPM pripravi izčrpno (končno) poročilo o ugotovitvah o obiskani ustanovi. To poročilo vsebuje tudi predloge in priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izboljšanje stanja, vključno z ukrepi za zmanjšanje možnosti nepravilnega ravnanja v prihodnje. Poročilo se pošlje pristojnemu organu (tj. nadrejenemu organu obiskane ustanove), in sicer s predlogom, da ta v postavljenem roku zavzame stališče do navedb ali priporočil v tem poročilu in jih sporoči Varuhu. S poročilom se seznani tudi obiskana ustanova, v nekaterih primerih (kadar gre za obiske socialnovarstvenih ustanov, psihiatričnih bolnišnic in vzgojnih zavodov) pa se izdela tudi predhodno poročilo.

Vsa priporočila in odzive pristojnih nanje z obiskov DPM v letu 2020 objavljamo v posebnih preglednicah, pripravljenih po obiskanih institucijah, na spletišču Varuha. V preglednici so navedeni celotno priporočilo, nato kratko pojasnilo priporočila, če je to potrebno, vrsta priporočila (sistemsko, splošno ali individualno), ključna beseda, odziv na priporočilo in komentar odziva, če je potreben, ugotovitve s kontrolnega obiska in odziv na te ugotovitve. V preglednico vnašamo tudi dobre prakse in pohvale, ki smo jih podali pri svojem delu. Na podlagi prejetih odzivov (obiskane institucije oziroma nadrejenega organa) na naša priporočila ugotovimo, ali je obiskana ustanova ali/in nadrejeno ministrstvo sprejelo priporočilo DPM, ga izvedlo ali pa ga ni sprejelo. Uresničitev priporočil redno preverjamo tudi ob naslednjih obiskih v zadevnih ustanovah in po potrebi tudi s kontrolnimi obiski.

Državni preventivni mehanizem vsako leto pripravi tudi podrobnejše poročilo o svojem delu. Poročilo DPM za leto 2020 je že trinajsto. Tiskano je v ločeni publikaciji, vendar je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. Obe poročili sta objavljeni na Varuhovem spletišču.

DPM lahko predloži tudi predloge in pripombe k veljavnim ali predlaganim zakonom (19. člen Opcijskega protokola). To možnost Varuh v vlogi DPM uporablja že pri pripravi posameznih priporočil, neposredno pa v postopku priprave posameznih zakonov ali njihovih sprememb in dopolnitev na področju omejitev osebne svobode. V letu 2020 smo s pripombami sodelovali pri pripravi novele Kazenskega zakonika (KZ-1), novega zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-1) in pri pripravi novega zakona o preprečevanju nalezljivih bolezni (ZNB-1). S pripombami smo sodelovali tudi v postopku priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O). Nadalje smo sodelovali tudi v strokovni razpravi, ki jo je spodbudilo Ministrstvo za pravosodje o morebiti potrebni določitvi ustreznejšega daljšega trajanja obravnavanega varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in ukrepa obveznega zdravljenja na prostosti, tudi v luči bodoče potrebne ureditve dolgotrajne oskrbe neozdravljivih oseb s psihiatričnimi težavami. S pripombami smo sodelovali tudi v postopku priprave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1E).