Ugotavljamo, da nobeno naše priporočilo iz leta 2018, ki so se nanašala na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ni bilo uresničeno. Izpostavljamo naslednja v celoti ali delno neuresničena priporočila:

• priporočilo št. 77 (2018) glede nujno potrebnega sprejetja predpisa o ureditvi izpustov smradu v okolje, ki ga ponavljamo že vse od leta 2010, in sicer v priporočilih št. 54 (2015), št. 42 (2016) in št. 44 (2017);
  
  
• priporočili št. 78 (2018) in  št. 94 (2013) glede nujno potrebne zagotovitve kadrovskih in drugih pogojev za delo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP);
  
  
• priporočilo št. 79 (2018), naj MOP pripravi sistemsko rešitev glede pridobivanja pooblastil za izvajanje meritev izpustov v zrak ter zagotovi neodvisni nadzor in neodvisno financiranje meritev, se kot neuresničeno ponavlja v letnih poročilih št. 90 (2013), št. 68 (2014), št. 56 (2015), št. 45 (2016) ter št. 47 (2017). Na nesmiselnost ureditve, ko onesnaževalci sami naročijo in plačajo meritve izpustov, Varuh opozarja vse od leta 2005;
  
  
• priporočilo št. 80 (2018), da se pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor do sprejetja ustreznih predpisov upošteva previdnostno načelo iz ZVO-1;
  
  
• v letih 2011 in 2012 priporočilo št. 87, priporočila št. 88 (2013), št. 66 (2014) in št. 55 (2015) glede odprave zaostankov pri reševanju zadev s področja vodne pravice in o lastninskopravnih razmerjih na vodnih zemljiščih, spremljanje dinamike ter poročanje vladi;
  
  
• priporočilo št. 91 (2013) glede priprave enotnega predpisa za sanacijo vseh onesnaženih in degradiranih območij v državi;
  
  
• priporočilo št. 92 (2013) glede zagotovitve pogojev za učinkovito vodenje nalog inšpekcijskega nadzora Inšpektorata za promet, energetiko in prostor (zdaj IRSOP in Inšpektorat za infrastrukturo); 
  
  
• priporočilo št. 96 (2013) glede možnosti izvedbe obratovalnega monitoringa tudi za nelegalne gradnje.
  
  
  

2.21.3.1 Priporočila

Na podlagi obravnavanih zadev s področja okolja in prostora smo pripravili naslednja priporočila:

142. Varuh poziva, naj vse inšpekcijske službe prijavitelje obveščajo o prejetih prijavah in predvidenem roku obravnave (stalna naloga).

143. Varuh priporoča, naj pristojni organi oblasti nadaljujejo s sprejemanjem in izvajanjem vseh ukrepov za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja in zdravja prizadetih na čezmerno onesnaženih in degradiranih območjih, kar vključuje tudi izvajanje javnozdravstvenih ukrepov (stalna naloga).

144. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor čim prej pripravi nacionalno poročilo o stanju okolja.

145. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor pripravi predpis, s katerim bo uredilo področje izpustov smradu v okolje.

146. Varuh priporoča, naj glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavi neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov.

147. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor kadrovske in druge pogoje za učinkovito vodenje postopkov.

148. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor temeljito prouči obstoječi sistem obratovalnega monitoringa in po evalvaciji pripravi spremembe, ki bodo zagotavljale neodvisno izvajanje, neodvisni nadzor in financiranje monitoringa.

149. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čim prej pripravi vse podzakonske akte iz 83. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov), predvsem pa naj v takšnem predpisu opredeli natančnejša merila za opredelitev vrst škode iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine.

150. Varuh priporoča, naj Direkcija za vode pripravi konkretne ukrepe za odpravo zaostankov na področju voda in vodnih zemljišč ter z njimi seznani vlado in javnost.

2.21.3.2 Onesnaženost okolja

Varuh opozarja, da bi morala država v skladu s 106. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) vsaka štiri leta pripraviti poročilo o stanju okolja v državi. Tega že od leta 2009 dalje ni, zato je pravzaprav nemogoče oceniti stanje, morebitno izboljšanje ali poslabšanje okolja ter glede na ugotovitve sprejeti ustrezne ukrepe. V nadaljevanju pišemo o problematiki, ki je bila glede onesnaženosti okolja po mnenju varuha najbolj pereča in bi ji tudi zato morali pristojni organi oblasti takoj nameniti več pozornosti in jo resno obravnavati.

144. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor čim prej pripravi nacionalno poročilo o stanju okolja.

 

Hrup

Tudi v letu 2019 je bilo precej obravnavanih pobud povezanih s hrupom, ki so ga povzročali različni viri: gostinski lokali, prireditve, klimatske naprave, toplotne črpalke, lajež psov, cerkveni zvonovi in drugi. Hrup je zvok, ki moti ljudi v naravnem in delovnem okolju, povzroča nemirnost, stres, vpliva na počutje in zdravje ljudi ter na okolje. Težave nastajajo, ker je nadzor nad hrupom v pristojnosti več organov, zato se kršitelji velikokrat uspešno izognejo preganjanju, o čemer smo pisali v poročilu za leto 2016, str. 244.

Varuh je v letu 2019 na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS 43/18 z dne 22. 6. 2018, uredba), saj je menil, da so z izpodbijano uredbo kršena ustavna načela o pravni državi, enakosti pravic pred zakonom, pravica do zdravega življenjskega okolja, ustavna določila o prenehanju funkcije predsednika in ministrov vlade ter ustavno načelo usklajenosti pravnih aktov. Varuh je v zahtevi navajal tudi sporni poseg na področja Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), hkrati pa tudi, da je uredba v več členih tudi v nasprotju z ZVO-1. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z Ustavo Republike Slovenije (ustava), mednarodnimi akti in zakoni. Ker uredba ni v skladu z zakonom, je tudi v neskladju z ustavo, prav tako pa je neskladna z Aarhuško konvencijo in drugimi mednarodnimi dokumenti. Varuh je na podlagi vsega navedenega ustavnemu sodišču predlagal, da oceni ustavnost in zakonitost uredbe in ugotovi, da je v celoti neustavna in jo razveljavi.

Navedena zahteva za oceno ustavnosti glede urejenosti hrupa je prva zahteva, ki jo je varuh v svoji zgodovini na področju okolja predložil ustavnemu sodišču.

 

Primer:
Hrup iz gostinskega lokala

Varuh večkrat prejme pobude, kjer posamezniki tožijo, da jih moti hrup, ki prihaja iz gostinskega lokala. V konkretnem primeru smo pobudnikoma pojasnili, kakšne so njune možnosti pritožbene možnosti. Morebitnih kršitev ob dejstvu, da sta pobudnika le omenila moteč hrup, nismo ugotovili.

Pobudnika, ki sta starejša človeka, sta pojasnila, da imata pravico do miru in tišine v svojem stanovanju med dvaindvajseto uro zvečer in šesto uro zjutraj, ki pa je kršena, ker gostje bližnjega gostinskega lokala povzročajo hrup v lokalu in pred njim.
Najprej smo jima pojasnili, da je za obratovalni čas gostinskih obratov odgovorna  samoupravna lokalna skupnost (tj. občina), ki v skladu z Zakonom o gostinstvu in Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (pravilnik), ter dodatno še z morebitnim svojim občinskim aktom uredi obratovalni čas gostinskih obratov. Za spremljanje uresničevanja določb Zakona o gostinstvu in spoštovanje obratovalnega časa, ki ga določa pravilnik, sta pristojni tržna inšpekcija in policija. Ukrepi tržne inšpekcije, ki se nanašajo na ponavljanje kršitev določb Zakona o gostinstvu in spoštovanje obratovalnega časa, so lahko med drugim tudi začasno ali trajno prenehanje opravljanja gostinske dejavnosti.

Z morebitnimi ponavljajočimi se kršitvami obratovalnega časa se lahko seznani tudi občinski organ, pristojen za določanje obratovalnega časa. Z izkazanim pravnim interesom, ki ga presoja pristojni občinski upravni organ, lahko prizadeti posameznik uveljavlja interese v postopku določanja obratovalnega časa. Upravni organ vodi tovrstne postopke v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Nadzor nad izvajanjem Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (uredba) je v pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, za kršitve nočnega miru in povzročanja hrupa pa je pristojna policija.

Glede inšpekcijskih postopkov smo pobudnikoma pojasnili, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najpozneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku namreč le zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke in je zato obveščen o sprejetih inšpekcijskih ukrepih le, kadar tako izrecno zahteva. Zaradi morebitnega nezadovoljstva z delom inšpektorjev se lahko posameznik pisno obrne na predstojnika, tj. glavnega inšpektorja. Ta je pristojen, da presodi pravilnost inšpektorjevega postopanja.
Glede hrupa v okolju pa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opredeljuje, da je vir hrupa v okolju tudi naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, gradbišče izven zaprtih in prekritih prostorov stavb in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče). Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, ali se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe, oziroma obrat, če je na njegovem območju naprava ali več zgoraj navedenih naprav, ki so vir hrupa.

Pobudnikoma smo svetovali, da se za rešitev zadeve obrneta na policijo in pristojno občino. Če se pristojni organi ne bi odzvali in jima odgovorili v razumnem roku, pa nam lahko znova pišeta, smo še zapisali v pojasnilih (17.1-5/2018).

 

Primer:
Varuh ocenjuje za neprimerno ureditev, ko onesnaževalec naroča in plača meritve izpustov

V skladu z veljavno ureditvijo pooblaščenca, ki izvaja meritve izpustov v okolje, naroči in plača upravljavec naprave. To dejstvo vnaša dvom v pravilnost izvedenih meritev in verodostojnost tako pridobljenih rezultatov. Varuh je zato pristojnemu ministrstvu predlagal, da obravnavano problematiko pozorno proučijo in v novi ureditvi zagotovijo neodvisni nadzor in neodvisno financiranje meritev.

Varuh je obravnaval več pobud, ki jim je bilo skupno nezadovoljstvo pobudnikov z izvedenimi meritvami hrupa pri več zavezancih. Med temi pobudami sta bili tudi pobudi glede poteka dveh inšpekcijskih postopkov okoljske inšpekcije, ki deluje v okviru IRSOP, v katerih so bile zavezancema odrejene meritve hrupa. Pobudama je bilo skupno nezadovoljstvo pobudnikov glede poteka oziroma izvedbe meritev hrupa. V obeh primerih poročili o izvedenih meritvah hrupa, ki sta jih naročila zavezanca sama, nista pokazali morebitnih prekoračenj mejnih vrednosti. Meritve hrupa, ki so jih naročili pobudniki, pa so pokazale precej drugačne rezultate. Prav tako je okoljska inšpekcija v obeh primerih naročila dodatne meritve hrupa, pri čemer so se pobudniki pritoževali, da meritve niso potekale pri polnem obratovanju zavezancev, temveč naj bi bilo v času meritev tiho, kot ni sicer nikoli, ko proizvodnja normalno poteka.  

Varuh tudi sicer pri svojem delu dobiva podobne informacije o poteku in načinu izvajanja meritev hrupa. Meritve naj bi bile zavezancem vnaprej najavljene in takrat praviloma zavezanci ne obratujejo z vsemi močmi, poročajo nezadovoljni posamezniki in nevladne organizacije.

Varuh ugotavlja, da vsa ta dogajanja vnašajo dvom (tako pri pobudnikih kakor tudi zavezancih) v pravilnost izvedenih meritev in verodostojnost tako pridobljenih rezultatov. Ob tem ni mogoče spregledati stroškov, ki nastajajo pri večkratnem ponavljanju meritev vsem vpletenim, tudi državi.

Zaradi vsega navedenega smo se obrnili na IRSOP za pojasnila, ali na splošni ravni obstajajo možnosti, da se v primerih meritev hrupa, kot sta omenjena, odpravi dvom v pravilnost izvedbe in verodostojnost rezultatov opravljenih meritev.

IRSOP je v odgovoru varuhu pojasnil, da v zvezi z ugotovitvami varuha glede nezadovoljstva pobudnikov in verodostojnosti meritev hrupa tudi inšpekcija v zadnjem času ugotavlja podobno. Dejstvo je, da meritve v skladu z zakonodajo naroči in plača zavezanec.

Varuh je sicer na takšno stanje, ko je v skladu z zakonsko ureditvijo izbira pooblaščenca, ki izvaja meritve izpustov (vseh, ne le hrupa), prepuščena upravljavcu, v svojih letnih poročilih opozarjal že pred leti (npr. v letnem poročilu varuha za leto 2010 na str. 182.). Navedli smo, da smo prepričani, da država s takšnim načinom izbire pooblaščenca ne zagotavlja učinkovitega nadzora.

Varuh je seznanjen tudi, da MOP začenja pripravljati spremembe ureditve na področju varstva okolja, zato je glede na vse navedeno ministrstvu že predlagal, da obravnavano problematiko hrupa pozorno proučijo in v novi ureditvi zagotovijo neodvisni nadzor in neodvisno financiranje meritev. Pričakujemo, da bo ministrstvo predlog oziroma priporočilo varuha sprejelo in ga tudi uresničilo. Pobude glede navedene problematike štejemo za utemeljene. Kršeno je načelo dobrega upravljanja in s tem v povezavi tudi pravica do zdravega življenjskega okolja (17.1-6/2018 in drugi primeri).

 

Vonjave

Varuh poudarja večletno neurejenost področja izpustov vonjav v okolje. Pri tem je posebej pomenljivo, da je MOP že leta 2017 za to najel zunanje izvajalce, ki naj bi sodelovali pri pripravi metodologije zaznavanja neprijetnih vonjav, določitvi sprejemljivih vrednosti izpustov in opredelitvi nadzornega organa. Poudarjamo, da imajo vonjave pomemben vpliv na življenje ljudi, saj lahko poslabšajo kakovost njihovega življenja in zdravja, zato je ignoranca MOP glede ureditve področja dovoljenih izpustov neopravičljiva in nedopustna.

Priporočilo št. 145: Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor pripravi predpis, s katerim bo uredilo področje izpustov smradu v okolje.

 

Prašni delci, težke kovine in druga onesnaževala

Varuh ne ugotavlja napredka. Reševanje problematike Celjske kotline, ki se uvršča med najbolj degradirana območja v Sloveniji, poteka zelo počasi. Postopki potekajo, sanacija naj bi se začela leta 2021, kar je prepozno. Za takojšnjo celovito sanacijo Celjske kotline se je varuh že večkrat zavzel, saj je ocenil, da zadeve na MOP potekajo absolutno prepočasi, okoliški prebivalci namreč živijo v zelo onesnaženem in za zdravje ogrožajočem okolju.

Primer:
Varuh pričakuje nadaljevanje sanacije zgornje Mežiške doline s posebnim poudarkom in pozornostjo na preprečevanju novega onesnaževanja

Varuh že več let spremlja izvajanje Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini (odlok). MOP je Varuh večkrat predlagal oziroma priporočil, da mora sanacija zgornje Mežiške doline potekati nepretrgoma, sredstva za to pa se zaradi zdravja lokalnega prebivalstva, predvsem otrok, ne smejo zmanjševati. Predlagali smo še, da v letih do predvidenega konca izvajanja odloka, MOP dosledno zagotovi predvidena sredstva in tudi sredstva, ki so bila v preteklih letih zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšana. Te predloge varuha je MOP sprejel.

Varuh je posebej obravnaval tudi problematiko uporabe halde, tj. peska, ki se proizvaja iz jalovine, nastale kot stranski produkt v procesu pridobivanja rudonosnega materiala, in sicer za namen sanacije, vzdrževanja in posipanja cest. V letih 2011 in 2012 je analiza vzorca tega materiala namreč pokazala bistvene prekoračitve vsebnosti kadmija in svinca. Urad Republike Slovenije za kemikalije (URSK) je takrat vodil inšpekcijski postopek in zaradi varovanja zdravja ljudi izdal inšpekcijsko odločbo o prepovedi prometa s tem peskom.

Ker je varuh v letu 2018 dobil več obvestil, iz katerih je izhajalo, da se kontaminirani pesek še vedno uporablja tudi za posipanje cest, smo na URSK opravili ponovne poizvedbe in predlagali, da obravnavano zadevo znova preverijo ter nas o morebitnih ugotovitvah in ukrepih obvestijo. URSK je na podlagi našega posredovanja že v začetku leta 2019 opravil nadzor, vendar kršitve namena in načina uporabe peska iz jalovine niso bile ugotovljene.

Ker nas je MOP v maju 2019 seznanilo, da na podlagi aktualne analize tal ocenjujejo, da je uporaba gradbenega materiala iz halde vir dodatnega onesnaževanja s svincem, smo to temo uvrstili tudi na dnevni red delovnega sestanka z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem, ki je pri varuhu potekal 14. junija 2019.

Na sestanku je bilo pojasnjeno, da so analize tal na nekaterih dvoriščih in bankinah cest, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), pokazale, da je uporaba gradbenega materiala iz halde vir dodatnega onesnaževanja s svincem. MOP s tem ni seznanil URSK.

Nadalje je varuh seznanjen, da je Vlada Republike Slovenije na seji 20. junija 2019 sprejela letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini za leto 2019, kar varuh ocenjuje kot dobro, čeprav je vlada tudi to leto program sprejela z zamudo. Kot izhaja iz sporočila MOP, glavni ukrepi niso bistveno drugačni, je pa predviden poostren nadzor nad gradbenimi posegi, ki se izvajajo v Mežiški dolini (preprečevanje prašenja, uporaba materialov, ki niso obremenjeni z nevarnimi snovmi).

Varuh ob tem znova opozarja, da država po eni strani sanira zgornjo Mežiško dolino, hkrati pa dopušča dodatno obremenjevanje okolja. Znova poudarjamo tudi potrebo po učinkovitem in rednem nadzoru virov izpustov oziroma onesnaženja.

Varuh zato pričakuje, da bo MOP kot nosilno ministrstvo, pristojno za izvajanje sanacijskega odloka, usklajeval aktivnosti, ki bodo preprečile morebitno novo onesnaževanje na obravnavanem območju. Tako varuh konkretno pričakuje, da bo MOP z rezultati analiz, ki jih je opravil ARSO, seznanil pristojne nadzorne organe, ti pa bodo nato učinkovito ukrepali. V zvezi s tem je varuh že poslal predlog MOP, obravnavano problematiko pa bo aktivno spremljal še naprej (17.0-2/2018 in 17.0-20/2018).

 

Primer:
Varuh poziva pristojne, da pospešijo aktivnosti za čimprejšnjo sanacijo onesnažene zemljine v vrtcih Mestne občine Celje

Varuh že od leta 2017 obravnava problematiko onesnažene zemljine na igriščih vrtcev. Prav tako smo že leta 2017 obravnavali konkretne primere onesnažene zemljine v vrtcih v Mestni občini Celje (MO Celje). Iz poročila kontrolnega spremljanja stanja tal na igriščih celjskih vrtcev, ki ga je naročila MO Celje, je namreč izhajalo, da so na vseh igriščih, raze na dveh, presežene opozorilne ali kritične vrednosti kadmija, svinca in cinka. Takrat je MO Celje začela postopno zamenjevati zemljine na igriščih celjskih javnih vrtcev. O tej problematiki smo pisali tudi v letnem poročilu varuha za leto 2017 in kot primer dobre prakse navedli Občino Zagorje ob Savi.

Aktivnosti v zvezi z obravnavano problematiko je varuh na splošni ravni in glede igrišč celjskih vrtcev spremljal naprej. Leta 2018 je s sanacijo vrtcev v MO Celje začel MOP in zagotovil finančna sredstva za njeno izvedbo iz državnega proračuna. Letos je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi, ki je pravna podlaga za to, da se lahko na podlagi meritev onesnaženosti tal za posamezno območje odredijo ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja. MOP je pripravil tudi javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za saniranje onesnažene zemljine v vrtcih MO Celje (v letu 2019 za pet vrtcev in v letu 2020 za naslednjih pet vrtcev).

O tej temi smo govorili tudi na delovnem sestanku z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem in drugimi predstavniki MOP, ki je pri Varuhu potekal 14. junija 2019. Pojasnjeno je bilo, da bo sanacija zemljine v prvih vrtcih izvedena že letošnje poletje, ko je lažje zagotoviti, da so vrtci ob sanaciji prazni.

Varuh je iz medijev seznanjen, da pri tem prihaja do zamud in da se bo sanacija zemljine v prvih dveh vrtcih predvidoma začela šele v drugi polovici avgusta, saj še ni končana izdelava projektne dokumentacije. Časovni okvir sanacije drugih vrtcev še ni znan.

Varuh poziva vse pristojne na MOP in MO Celje, da pospešijo aktivnosti, ki bodo omogočile čimprejšnjo sanacijo onesnažene zemljine na igriščih v vrtcih MO Celje, še zlasti glede na dejstvo, da so finančna sredstva že zagotovljena. Poudarjamo, da je MOP že samo ob tem, ko je začelo s sanacijo celjskih vrtcev, priznalo, da so otroci najranljivejša skupina ljudi in da lahko onesnaževala iz tal prehajajo v otroke z zaužitjem, vdihavanjem onesnaženih tal ali prek kože. Zato je potrebno proaktivno delovanje vpletenih za čimprejšnjo sanacijo onesnažene zemljine igrišč vrtcev (17.0-35/2018).

 

2.21.3.3 Škoda zaradi divjadi

Na varuha se je obrnil pobudnik, ki je opozoril na dejstvo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) doslej ni pripravilo podzakonskega predpisa, ki bi opredelil merila za opredelitev vrst škode od divjadi in na divjadi ter metode in merila za ugotavljanje višine nastale škode, zato Vlada Republike Slovenije tega predpisa še ni sprejela. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki je bil sprejet leta 2004, namreč v sedmem odstavku 52. člena predvideva, da vlada predpiše natančnejša merila za opredelitev vrst škode iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje višine nastale škode. Morebitno prelaganje odgovornosti MKGP na druge deležnike, ki prav tako sodelujejo pri pripravi predpisa (Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije) in s katerimi naj ne bi bilo mogoče doseči soglasja, je po mnenju varuha neprimerno. Za pripravo predpisa – to naj ni bila uredba za opredelitev vrst škode od divjadi in na divjadi je odgovorno MKGP, ki mora aktivnosti v tej smeri čim prej dokončati. Problematika je nerešena že 16 let.

Varuh je ocenil, da MKGP in vlada z dolgotrajnostjo in neučinkovitostjo priprave in sprejetja podzakonskega predpisa o merilih za opredelitev vrst škode od divjadi in na divjadi kršita ustavno načelo o Sloveniji kot pravni državi ter načelo dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic.

Priporočilo št. 149: Varuh priporoča, naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čim prej pripravi vse podzakonske akte iz 83. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov), predvsem pa naj v takšnem predpisu opredeli natančnejša merila za opredelitev vrst škode iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine.

 

2.21.3.4 Inšpekcijski postopki

Gradbena inšpekcija

Tudi v letu 2019 smo obravnavali pobude zaradi dolgotrajnosti inšpekcijskih postopkov in njihovega neučinkovitega vodenja, na kar varuh na sistemski ravni opozarja že več let. Ugotavljamo, da se stanje ne izboljšuje, kar kaže na to, da doslej sprejeti ukrepi niso bili učinkoviti. 

IRSOP smo znova seznanili, da po našem mnenju dolgotrajnost inšpekcijskih postopkov ni v skladu z načelom dobrega upravljanja in mu predlagali, da zagotovi učinkovito vodenje inšpekcijskih postopkov v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja.

Mnogo pobud se je nanašalo tudi na sistem prednostnih obravnav gradbene inšpekcije. Pri tem imamo pripombe predvsem glede določanja prednostnega vrstnega reda novo prejetih prijav in inšpekcijskih postopkov, ki že potekajo. Glede izvršilnih postopkov smo namreč seznanjeni, da informacijski sistem na podlagi prednostnega vrstnega reda dela gradbenih inšpektorjev samodejno ustvari seznam izvršilnih postopkov, in sicer od najvišje prednosti z najhitrejšo obravnavo do najnižje prednosti z najpočasnejšo obravnavo. Pri zadevah, ki imajo enako stopnjo prednosti, imajo prednost pri obravnavi zadeve s starejšim datumom izvršljivosti sklepa o dovolitvi izvršbe po drugi osebi. Takšen seznam se za tekoče koledarsko leto natisne 10. januarja, izvršba pa pride na vrsto, ko je uvrščena od 1. do vključno 100. mesta na seznamu izvršilnih postopkov za tekoče leto, razen nevarnih gradenj, ki jih je treba obravnavati takoj zaradi splošne nevarnosti.

Novo prejete prijave in inšpekcijske postopke, ki že potekajo, po naših informacijah razvrščajo inšpektorji sami (sicer po vnaprej določenih merilih), vendar je to po mnenju varuha lahko preveč prepuščeno subjektivni oceni vsakega posameznega inšpektorja in iznajdljivosti prijaviteljev inšpekcijskih prijav.

Priporočilo št. 146: Varuh priporoča, naj glavni inšpektor za okolje in prostor vzpostavi neodvisni nadzor določanja vrstnega reda za obravnavo novih prijav in obstoječih inšpekcijskih postopkov.

Priporočilo št. 147: Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor kadrovske in druge pogoje za učinkovito vodenje postopkov.

 

Okoljska inšpekcija

S področja dela okoljske inšpekcije so se pobude največkrat nanašale na nezaupanje v izvedene meritve različnih parametrov (predvsem hrupa) pri inšpekcijskih zavezancih.

Zato bi bilo treba spremeniti veljavni sistem, po katerem  povzročitelj obremenitve (onesnaževalec – zavezanec) naroči in plača meritve stanja okolja oziroma njegove onesnaženosti. S tem se namreč upravičeno vnaša dvom v rezultate meritve.

Priporočilo št. 148. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor temeljito prouči obstoječi sistem obratovalnega monitoringa in po evalvaciji pripravi spremembe, ki bodo zagotavljale neodvisno izvajanje, neodvisni nadzor in financiranje monitoringa.

 

Primer:
Varuh je uspešno posredoval glede nesprejemljive prakse IRSOP
 

Varuh je obravnaval pobudo, v kateri se je izkazalo, da je isti inšpektorat, tj. IRSOP na eni strani izdal odločbo, s katero je inšpekcijskim zavezancem naložil izvedbo priklopa na javni vodovod, na drugi strani pa ugotovil, da za obravnavani javni vodovod ni bilo izdano uporabno dovoljenje in je zato izdal inšpekcijsko odločbo investitorju (občini). 

Na spletni strani varuha je bil 6. novembra 2018 objavljen primer iz dela varuha z naslovom Država bi posameznike prisilno priključila na javni vodovod brez uporabnega dovoljenja. Takrat smo med drugim zapisali, da je obstoječa praksa, v skladu s katero IRSOP prisiljuje posameznike k priključitvi na javni vodovod, preden je zanj pridobljeno uporabno dovoljenje, po mnenju varuha nesprejemljiva, zato smo na to opozorili tudi Inšpekcijski svet in na ta način skušali doseči spremembo prakse ali veljavne zakonodaje. V nadaljevanju povzemamo aktivnosti v zvezi z obravnavano problematiko po 6. novembru 2018, ko je bil objavljen zgoraj omenjeni primer iz dela varuha.  
 V okviru Inšpekcijskega sveta je zadevo obravnaval odbor za pravno področje. Odbor je IRSOP predlagal, da od MOP pridobi dodatno stališče o tem, ali se javni vodovod brez uporabnega dovoljenja šteje za javni vodovod po Uredbi o oskrbi s pitno vodo, in da prouči predlagane rešitve. Po pridobitvi dodatnih pojasnil od MOP je varuh na IRSOP opravil dodatno poizvedbo glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi z obravnavano problematiko.

IRSOP je v svojem odgovoru varuha seznanil z dodatnim mnenjem MOP, ki je poudaril, da je pri neprostovoljni priključitvi stavb na javni vodovod poleg prvega odstavka 10. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo treba upoštevati tudi druge veljavne predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo oziroma potrebno infrastrukturo. Posebej je opozoril, da je uporaba objektov dovoljena po pridobitvi uporabnega dovoljenja, razen za nezahtevne objekte. IRSOP je z mnenjem MOP seznanil inšpektorje za okolje; tudi inšpektorico, ki je vodila predmetni postopek. V konkretnem primeru je bila sprejeta odločitev, da se v okviru proučitve izrednih pravnih sredstev izdana inšpekcijska odločba, s katero je bil zavezancem naložen priklop na javni vodovod, izreče za nično. IRSOP je na MOP hkrati podal tudi predlog za spremembo Uredbe o oskrbi s pitno vodo.

Ugotavljamo, da je bilo posredovanje varuha v obravnavani zadevi uspešno, saj je IRSOP odločbo, s katero je zavezance prisiljeval k priključitvi na javni vodovod, preden je zanj pridobljeno uporabno dovoljenje, izrekel za nično. Pobudo štejemo za utemeljeno (14.5-47/2018).

 

2.21.3.5 Vode in vodna zemljišča

Že več let zahtevamo odpravo zaostankov na področju voda. Po štirih letih od ustanovitve Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) smo v letu 2019 preverili stanje in ugotovili, da zaostanki še vedno niso bili odpravljeni oziroma se na nekaterih področjih celo povečujejo. Izjema je stanje na področju vodnih dovoljenj, kjer se je po navedbah DRSV stanje bistveno izboljšalo, saj so od ustanovitve DRSV v letu 2015 do 30. junija 2019 zaostanke zmanjšali z 229 na 92.

Še vedno pa je po mnenju varuha najbolj pereče stanje na področju vodnih zemljišč, kjer so še vedno v obravnavi vloge izpred več (lahko tudi več deset) let. Poudarjamo, da nam pogosto pišejo posamezniki, ki imajo zaradi neurejenega stanja vodnih zemljišč različne težave, najpogosteje pa je to ovira za morebitne investicije. Po mnenju varuha je s takšnim stanjem kršeno načelo dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, na kar smo opozorili tako vodstvo DRSV, vodstvo MOP in predsednika Vlade Republike Slovenije.

Priporočilo št. 150: Varuh priporoča, naj Direkcija za vode pripravi konkretne ukrepe za odpravo zaostankov na področju voda in vodnih zemljišč ter z njimi seznani vlado in javnost.