Kmalu po razglasitvi epidemije COVID-19 je Varuha za pomoč zaprosil pobudnik, ki je zaradi gibalne oviranosti do 13. 3. 2020 prestajal kazen zapora v bolniški sobi ZPKZ Maribor. Tega dne naj bi mu direktor zavoda z odločbo po uradni dolžnosti prekinil prestajanje kazni zapora za 48 dni. Sam se s takšno odločbo ni strinjal, saj po njegovih navedbah še ni imel urejenega prebivališča, kazni zapora namreč še ne bo kmalu prestal. Kljub temu je moral bolniško sobo zapustiti in se preseliti v drug bivalni prostor, kjer naj bi mu bilo bivanje zaradi invalidnosti oteženo. Pobudnik nas je tudi seznanil, da je zoper odločbo o prekinitvi kazni zapora po prvem odstavku 82. člena ZIKS-1 vložil pritožbo. Kopije predmetne odločbe ni priložil pobudi.

Varuh je s poizvedbo pri URSIKS želel preveriti, kako je ZPKZ Maribor poskrbel za varstvo pravic pobudnika, sicer invalida in kako bo zanj poskrbljeno v primeru pravnomočnosti odločbe o prekinitvi prestajanja kazni zapora, saj v tem primeru ne bo več zakonske podlage za njegovo zadrževanje v Zavodu. Opozoril pa je tudi na kratek tridnevni rok, v katerem mora biti v skladu s šestim odstavkom 82. člena ZIKS-1 odločeno o vloženi pritožbi.

URSIKS je pojasnila, da je morala zaradi pojava in hitrega širjenja koronavirusne bolezni sprejeti več ukrepov. Med drugim je bilo določeno, da mora vsak zavod za prestajanje kazni zapora urediti posebno sobo, v katero bo mogoče namestiti osebo v primeru potrebe po njeni preventivni izolaciji od ostalih (ob pojavu suma na okužbo ali potrjeni okužbi). Na tej podlagi je bila v zavodu Maribor sprejeta odločitev, da se za ta namen zagotovi bolniška soba, v kateri je bil nameščen pobudnik, slednjega pa se premesti na polodprti oddelek oziroma na oddelek brez drog, v sobo št. 62. Pobudnik se s premestitvijo ni strinjal. Kljub temu je bil premeščen, ZPKZ Maribor pa je bivalni prostor, ki je sicer približno enake velikosti kot bolniška soba, prilagodil pobudnikovemu zdravstvenemu stanju in priporočilom zavodskega zdravnika, tako mu je zagotovljeno vse potrebno za neovirano bivanje. Soba je bila preurejena tako, da je v njej postelja z možnostjo dviga ležišča, nadposteljno držalo, nameščena sta bila tudi dva stranska ročaja v kopalnici (pri toaletni školjki in v tuš kabini), prav tako sedalo v tuš kabini in ročka za prhanje. V skladu s priporočili zdravnika, da pobudnik čim več vadi hojo s protezo, vmes pa potrebuje počitek, mu je omogočeno neovirano gibanje po hodniku celotnega oddelka brez drog, počitek pa v sobi. Po presoji URSIKS je imel na oddelku brez drog, kamor je bil premeščen, pobudnik dejansko zagotovljene boljše možnosti za neovirano gibanje po hodniku, kot jih je imel v bolniški sobi na sprejemnem oddelku. Prav tako je tudi obroke hrane prejemal v sobo.

Glede odločbe o prekinitvi prestajanja kazni zapora pobudniku je URSIKS pojasnila, da je bila ta 13. 3. 2020 izdana po uradni dolžnosti zaradi razglašene epidemije nove koronavirusne bolezni (COVID-19) v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem in povišano stopnjo tveganja. Zavodski zdravnik je namreč sodil, da je pritožnik zaradi kroničnega zdravstvenega stanja bolj podvržen zapletom v primeru okužbe in predlagal prekinitev kazni za čas obstoja največjega tveganja. Pobudnik vročilnice ni želel podpisati in ni želel prekinitve kazni zapora, z utemeljitvijo, da naj bi hčerka nepričakovano prodala stanovanje in pobudnik zunaj zavoda nima kje živeti. Kot je pojasnila URSIKS pobudnik zoper odločbo formalno ni vložil pritožbe, zaradi omenjenih novih dejstev pa ZPKZ Maribor odločbe ni izvršil, temveč je bila dne 1. 4. 2020 izdana nova odločba, s katero je bila odločba o prekinitvi prestajanja kazni zapora z dne 13. 3. 2020 izrečena za nično.

Varuh je tudi v obravnavanem primeru pozdravil hiter odziv URSIKS in ZPKZ Maribor na krizne razmere zaradi razglašene epidemije. V času izdaje odločbe o prekinitvi prestajanja zaporne kazni pobudniku (13. 3. 2020) še namreč ni bil sprejet in ni stopil v veljavo Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki v 12. členu določa, da lahko direktor zavoda po uradni dolžnosti, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 za čas enega meseca prekine prestajanje kazni zapora obsojencu, kadar ne obstajajo varnosti zadržki. ZIKS-1 sicer ne predvideva prekinitve prestajanja kazni po uradni dolžnosti, oziroma brez soglasja obsojenca. Z odločitvijo o ničnosti tako odrejene prekinitve prestajanja kazni zapora pobudniku pa sta se URSIKS in ZPKZ Maribor morda izognila nadaljnjim (pravnim) zapletom glede izdane odločitve, s katero se pobudnik ni strinjal ob zatrjevanju, da nima urejenega prebivališča in, ki je očitno bila izdana brez upoštevanja vseh okoliščin njegovega primera.

Najbolj pa je pomembno, da je ZPKZ Maribor, kot je presodil URSIKS, bivalni prostor, v katerega je (zaradi pojava koronavirusne bolezni in preprečevanja njenega vstopa v ZPKZ Maribor) pobudnik moral biti premeščen, uredil tako, da mu je bilo gibanje na oddelku in v samem bivalnem prostoru, kot tudi vzdrževanje osebne higiene, čim manj oteženo.

Varuh je ob tem izrazil pričakovanje, da bo URSIKS tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusne bolezni v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora podobno, kot v primeru pobudnika, poskrbela za zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev gibalno oviranim in drugim ranljivim skupinam zaprtih oseb. 8.2-19/2020