Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je zatrjeval neodzivnost Zdravstvenega inšpektorata RS (v nadaljevanju: ZIRS), zato je Varuh na podlagi 6. in 28. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP) od ZIRS zahteval pojasnila.

ZIRS je pojasnil, da so dopis pobudnika prejeli, vendar je po proučitvi prijave inšpektor ugotovil, da vsebina dopisa ne spada v delokrog ZIRS-a, zato so zadevo odstopili v reševanje po njihovem mnenju pristojni inšpekciji. Dodatno so nas seznanili, da je siceršnja praksa ZIRS-a, da o morebitnem odstopu prijave na drug pristojni organ vedno obvesti tudi prijavitelja. Ker se v zadevnem primeru slednje ni zgodilo, so se pobudniku kot prijavitelju opravičili in mu naknadno posredovali odgovor s pojasnili. V svojem odgovoru z dne 13. 9. 2018 pa je ZIRS med drugim navedel, da ker pobudnik v svoji prijavi ni podal zahteve za obvestilo o sprejetih odločitvah organa, tudi zaradi tega naknadno o odločitvi organa ni bil obveščen.

Pozitivno smo pozdravili korektno sodelovanje ZIRS z Varuhom in menimo, da opravičilo ZIRS pobudniku v zadevi vsekakor predstavlja primer dobre prakse. Vendar smo na podlagi pridobljenih pojasnil ZIRS in predložene dokumentacije, ZIRS posredovali predlog Varuha z namenom v prihodnje zagotoviti ustreznejšo odzivnost na dopise prijaviteljev.

Velja namreč, da četudi prijavitelj v svojem prvotnem dopisu ni podal zahteve, da želi biti skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) obveščen o sprejetih ukrepih, slednje ne odvezuje ZIRS kot organ oblasti odzvati se na prvoten dopis prijavitelja, kot narekujeta Uredba o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: Uredba) in načelo dobrega upravljanja.


Skladno s 17. členom Uredbe je vsak organ oblasti v roku 15 dni dolžan pošiljatelja pisno obvestiti najmanj o prejemu njegovega dopisa in nadaljnji predvideni obravnavi. Še več, v obvestilu o prejemu dopisa je potrebno naslovnika obvestiti tudi o drugih upravičenjih, ki mu pripadajo skladno z veljavno zakonodajo, kar narekuje izjemno pomemben 7. člen Zakona o  splošnem upravnem postopku (ZUP). Organ mora namreč skrbeti, da nevednost in neukost stranke ter drugih udeležencev (v nadaljevanju: upravičencev) v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu in jim v zvezi z uporabo teh pravic tudi svetovati.

Upravičenci pogosto zaradi nevednosti in neukosti niso seznanjeni s pravili postopka. Večkrat ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravili, zato opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravnih pravil. Prav zaradi obrazloženega morajo organi vestno in odgovorno upoštevati ter izvajati načelo pomoči neuki stranki. Uradna oseba je zaradi svojega strokovnega znanja dolžna opozoriti vsakogar na možnost uveljavitve procesnih pravic in pravic po materialnih predpisih, kadar sodi, da obstoji podlaga za uveljavitev kakšne pravice. Opozorilo se nanaša vsako pravico, ki gre po predpisih, predvsem pa tisto, za katero je potrebna posebna zahteva upravičenca. Osebna odločitev upravičenca pa je, ali bo z ustrezno zahtevo podal pobudo za uveljavitev te pravice.
Varuh zato meni, da so upoštevaje navedeno vse inšpekcije dolžne vlagatelje prijav seznanjati tudi o pravici, ki izhaja iz 24. člena ZIN (to je biti na svojo zahtevo obveščen o sprejetih ukrepih inšpekcijskega nadzora najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka) in tako vlagatelju prijave kot upravičencu omogočiti uveljavitev svoje pravice, ki mu pripada skladno z veljavnimi ter zavezujočimi predpisi.

Varuh je zaključil, da je bila pobuda utemeljena, konkretnem primeru je bilo kršeno načlo dobrega upravljanja. Zato je Varuh ZIRS skladno s 7. členom ZVarCP pozval k vzpostavitvi vsebinsko ustreznejše odzivnosti na dopise prijaviteljev. Intervencija Varuha je bila sicer uspešna in tudi v nadalje si bomo prizadevali k uspešnemu sodelovanju z organi oblasti z namenom zaščititi pravice državljanov. 20.1-20/2018