Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob svetovnem dnevu otroka, ki ga vsako leto obeležujemo 20. novembra, na dan, ko je bila leta 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah, opozarja, da skrb za otroke ni zadostna in poziva odločevalce, naj jim posvetijo več pozornosti.
»Otroci v Sloveniji živijo na višji ravni kot mnogi njihovi vrstniki drugod. Kljub temu pa jih je kar 40.000, ki živijo v družinah z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Dokler ne bomo zagotovili dostojnega življenja prav vsakemu otroku in dokler bodo na določenih področjih še vedno očitne kršitve njihovih pravic, ne moremo biti zadovoljni. Pogrešam jasno vizijo in strategijo s hitrimi in učinkovitimi sistemskimi ukrepi za reševanje najakutnejših izzivov,« je jasen varuh.
Pandemija je pustila sledi na mnogih družinah, mnogih otrocih, njene posledice bomo po mnenju varuha sanirali še dolgo. Te se čutijo na duševnem zdravju otrok, zato varuha resno skrbi manko strokovnjakov in služb, ki bi nudili ustrezno podporo otrokom. »Z resornimi ministri – tudi v tem mandatu, sem o tem že govoril in res pričakujem hitro ukrepanje,« poudarja varuh.
Še vedno se srečujemo s primeri romskih otrok, ki so slabše vključeni v izobraževalne procese, k nam prihajajo otroci, ki bežijo pred vojnami in posledicami podnebnih kriz, nemalokrat pridejo sami in so bili na poti zlorabljeni. Spodbudno je odprtje Hiše za otroke maja letos, kjer bodo globoko ranjeni otroci, žrtve zlorab, čim prej deležni njim prilagojene visoko strokovne obravnave na enem mestu.
»Tudi na področju otrok s posebnimi potrebami je še vrsta nerešenih vprašanj, ki se vlečejo iz leta v leto, pravega posluha zanje pa ni, ker se zdi, kot da bi bili nevidni,« poudarja varuha. Dodaja, da so poleg tega družine s temi otroki še bolj kot druge podvržene tveganjem revščine, saj so starši v skrbi za svoje otroke nemalokrat prisiljeni opustiti svoje službe ali pa zmanjšati delovne obveznosti.
»Zelo me skrbijo tudi predolgi sodni postopki v družinskih zadevah, pri čemer leži razlog za velik del zamud v pomanjkanju sodnih izvedencev,« poudarja varuh. V času pandemije se je pri Varuhu občutno povečalo število pobud na področju zagovorništva otrok. To kaže na to, da postaja zagovorništvo prepoznana oblika pomoči otrokom v različnih postopkih in tudi, da se več otrok znajde v postopkih, nemalokrat gre za ločitve. »Večina od 65 zagovornikov v mreži, tudi nova generacija izšolanih, je polno zasedenih, kar kaže na to, da je pandemija naplavila mnogo žalostnih zgodb,« obžaluje varuh. V letu 2021 je bil zagovornik postavljen 101 otroku, do letošnje sredine novembra pa že 128 otrokom. Zagovornika pa je v vseh letih delovanja dobilo že nekaj čez 1000 otrok.
Zadnja leta v šolah zaznavamo porast medvrstniškega nasilja med otroki, tudi med otroki različnih etničnih pripadnosti. Ker imajo vsi otroci v šoli pravico do varnosti in spodbudnega okolja, bo Center za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu opravi analizo, kako se šole s tem problemom soočajo in kako ga rešujejo. V osnovnih in srednjih šolah bo raziskal, kako je v šolskem prostoru prepoznano medvrstniško nasilje, kakšni so protokoli za ravnanje v takšnih situacijah in pravne podlage za ukrepanje. »Želimo izvedeti tudi, kako se v šolah spoštuje zasebnost učencev in dijakov in v kolikšni meri se lahko učiteljice in učitelji posvečajo izobraževanju učencev ali dijakov o človekovih pravicah. Verjamemo, da bo odziv šol na naša vprašanja dober, saj le z njihovo pomočjo lahko opravimo pregled stanja in damo konkretne predloge in priporočila za izboljšave,« pojasnjuje varuh Svetina.
