Varuh človekovih pravic Peter Svetine je danes, 23. 5. 2024, obiskal Center starejših Horjul in si ga ogledal, z direktorico Silvijo Janežič pa se je pogovarjal o skrbi za starejše v Sloveniji. Poudaril je, da je treba sprejeti ukrepe in oblike pomoči, ki bodo izboljšali skrb za starejše in njihove pravice. »Država mora tudi z višino namenjenih sredstev, ne zgolj deklarativno, izkazati svoje spoznanje, da so starejši dragocen del skupnosti,« je dejal. Zakonodajne rešitve s tega področja bi morale po njegovem mnenju biti visoko na prioritetnem seznamu, potrebno pa je ukrepanje tudi na nadnacionalni ravni. Varuh obžaluje, da še vedno nimamo mednarodnega instrumenta, ki bi zavezoval vse države k ustrezni skrbi za starejše, za kršiteljice pa določal tudi sankcije. »Prizadevanja v Združenih narodih za pripravo Konvencije za zaščito starejših sicer vsi pozdravljamo, vendar se žal odvijajo prepočasi,« je še dejal varuh Svetina.
V pogovoru je še poudaril, da si ves mandat prizadeva, da bi odgovorni sprejeli učinkovite sistemske rešitve za izboljšanje socialne oskrbe. »Človek mora imeti možnost samostojno in avtonomno odločati o tem, kako bo preživljal svojo starost in kje, kakovost oskrbe pa mora biti dobra, za kar je potrebno zadostno število ljudi, katerih delo je ustrezno ovrednoteno,« poudarja varuh.
Potrebne so dobro delujoče različne oblike pomoči in socialnih storitev, kot so na primer pomoč na domu, oskrbovana stanovanja, osebna asistenca, močna patronažna služba, negovalni oddelki in druge. Brez teh se ne bomo razvijali v smeri deinstitucionalizacije, kar sicer močno podpiramo, je še poudaril varuh.
Navkljub težnjam po deinstitucionalizaciji bo določen del prebivalstva vedno potreboval institucionalno varstvo, zato je naloga družbe, da je to varno, dostojno in prijazno. Varuh je izrazil zaskrbljenosti nad obstoječim stanjem, ki ga pestijo pomanjkanje kadra, neustrezni standardi in normativi dela ter manko sredstev. Kot nesprejemljivo ocenjuje, da ima zaradi pomanjkanja kadra že vsak četrti dom starejših občanov prazne postelje, kar 40 odstotkov pa jih posluje negativno, kot poroča Skupnost socialnih zavodov. Prostorske zmogljivosti so nemalokrat dotrajane ali neustrezne, hkrati pa se soočamo tudi s pomanjkljivo regulacijo, sta še ugotavljala sogovornika.
»Z vlaganjem v socialno oskrbo bi se zvišala kakovost življenja mnogih, tako tistih, za katere se skrbi, kot samih oskrbovalcev, sistem bi se izvil iz podhranjenosti. Zagotoviti je treba ustrezne kadrovske normative, dostojne delovne pogoje, varnost in podporo na delovnem mestu in primerno plačilo vsem, ki delujejo že skoraj zgolj in samo na etični pogon,« je poudaril varuh. Z ustrezno skrbjo tudi za oskrbovalce bi se lahko izognili tudi nedopustnim dogodkom neustreznega vedenja nad starejšimi, o katerih nas obveščajo pobudniki,« je še dejal varuh.
