Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je 27. 5. 2021 na mednarodnem forumu o inkluziji Romov predstavil težave, s katerimi se srečujejo Romi v Sloveniji pri uresničevanju svojih pravic in vpliv neukrepanja s strani odgovornih na skupnosti v kateri živijo tudi Romi. Forum je pripravila ukrajinska parlamentarne komisarka za človekove pravice Liudmyla Denisova.
Uvodoma je poudaril, da naj bi v Sloveniji živelo okrog 12.000 Romov, kar je mogoče razbrati iz raziskave Inštituta za socialno varstvo, saj slovenske institucije po veljavni zakonodaji ne smejo voditi evidence o številu oseb na podlagi etnične pripadnosti. »Ustava Republike Slovenije zagotavlja Romom enakopravnost z ostalimi državljani, dejansko pa so iz družbe odrinjeni in izključeni. Ta pogosto marginalizirana etična manjšina se v Sloveniji srečuje s šibko izobrazbeno ravnjo in visoko brezposelnostjo ter slabimi bivalnimi razmerami. S tem so čedalje bolj potisnjeni na rob, zato naša institucija državo pogosto opozarja na že desetletja trajajoče nerešene težave,« je poudaril.
Po mnenju varuha se v nekaterih romskih naseljih po Sloveniji Romi še vedno srečujejo z vse prej kot primernimi bivanjskimi razmerami za dostojno življenje. »Pravna in komunalna neurejenosti romskih naselij Romom marsikje otežujeta dostop do čiste pitne vode, ki je ena od najosnovnejših človekovih pravic. V Sloveniji smo pravico do pitne vode konec leta 2016 zapisali v ustavo, zato se v letu 2021 ne bi smelo dogajati, da nekateri ljudje še vedno (pre)težko dostopajo do nje, čeprav je v Sloveniji ne primanjkuje,« je udeležencem dogodka povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Posebej je poudaril pomen dostopa do pitne vode med epidemijo, saj je od posameznikov, ki nimajo zagotovljenega dostopa do nje, težko pričakovati, da bodo zadovoljivo sledili higienskim priporočilom za zajezitev epidemije. »Odgovorne sem zato večkrat pozval, naj vendarle najdejo ustrezne rešitve,« je poudaril varuh.
»V zadnjem letu sem pogosto opozarjal tudi na velike razlike, ki se kažejo na področju šolanja otrok. Od ravnateljev osnovnih šol z romskimi otroki smo dobili informacije, da je šolanje teh otrok v primerjavi z vrstniki oteženo, saj nekateri nimajo dostopa do elektrike, računalnikov, interneta, nekateri pa niti osnovnih pogojev, kot so miza, stol in material za delo. Njihovi starši ne znajo brati, ne razumejo jezika. Zato sem predstavnike oblasti in učitelje pozval, naj bodo pozorni na različne razmere, v katerih živijo učenci in poskrbijo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije ne bi bili še bolj prikrajšani. Izjemno pomembna pomoč in vezni člen med šolo, vrtcem in romsko skupnostjo so pri tem tudi t. i. romski pomočniki,« je še povedal varuh.
Varuh ocenjuje, da na področju reševanja romske problematike v Sloveniji ni prepotrebnega napredka. »Stanje se mestoma celo poslabšuje, eden izmed razlogov za to pa je gotovo ta, da se ne spremlja ne stanja niti napredka oziroma nazadovanja pri skrbi za pripadnike romske skupnosti. Za pripravljavce in izvajalce ukrepov lahko to lahko tudi čisto prikladno, saj v tem primeru ni zavezanosti h kakšnim konkretnim rezultatom, hkrati pa se ni treba soočiti z zaskrbljujočimi podatki, kot sta na primer dejanska uspešnost šolanja romskih otrok in vključenost pripadnikov romske skupnosti na trg dela,« je svojo kritiko izrazil varuh.
Ob koncu je poudaril, da samo opozorila Varuha pri reševanju romske problematike niso dovolj. Ključno je sodelovanje države, lokalnih skupnosti in predstavnikov romske skupnosti. Le tako bo dolgoročno možno doseči napredek, izboljšanje stanja ter zmanjšanje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin te skupnosti.
