Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila državljanka Srbije. Navedla je, da se je avgusta 2007 s takrat prihodnjo delodajalko dogovorila, da pride naslednje poletje v Slovenijo delat v njen lokal kot natakarica. Dogovorili sta se za plačo 750 evrov plus napitnina, z zagotovljenim bivanjem in prehrano. Delala naj bi osem ur dnevno, v tednu naj bi bila prosta dva dneva, morebitne dodatne ure bi bile plačane; poskusno delo ni bilo omenjeno. V Slovenijo je na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga je zanjo uredil delodajalec, prišla 5. 8. 2008. Takoj naslednji dan je začela delati. Sprva je v lokalu delala skupaj z natakarico iz Slovaške, kar se je, kot je pozneje izvedela, štelo kot poskusno delo in ni bilo plačano. Od 17. 8. do 24. 9. 2008 je delala sama za plačilo. Delala je vsak drugi dan od 6.00 do 23.00, ko se je lokal zaprl, oziroma še dlje, dokler so bili v lokalu gostje, ob nedeljah pa od 10.00 do 23.00. Delodajalka ji je ponudila, da lahko ponoči dela še v lokalu njene sestrične. Kolegica iz Slovaške je to možnost izkoristila, saj je nujno potrebovala denar, ki ga je pošiljala domov otrokom, in tako delala tudi nepretrgoma 30 ur. Pobudnica je prvo plačo za avgust dobila 24. 9. 2008. Takrat je izvedela, da je v začetku šlo za poskusno delo, ki ne bo plačano. Za preostalih osem delovnih dni v avgustu je glede na predhodni dogovor pričakovala 468,56 evra, prejela pa jih je le 380. Zaradi vsega tega je dala odpoved. S tem je po besedah delodajalke izgubila pravico do izplačila plače za september. Pogodbe o zaposlitvi v vsem tem času ni prejela v podpis.

Pobudo smo odstopili Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Predlagali smo, naj zadevo obravnavajo v skladu s svojimi pooblastili ter pri delodajalcu opravijo inšpekcijski nadzor in nas seznanijo z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi.

IRSD nam je posredoval odgovor, iz katerega je izhajalo, da je pristojna inšpektorica pri delodajalcu opravila inšpekcijska pregleda. Ob tem je ugotovila, da je delodajalec za pobudnico pridobil delovno dovoljenje, ki pa ga je pozneje vrnil na Zavod RS za zaposlovanje zaradi domnevno neizvedene zaposlitve. Pri pregledu je bilo še ugotovljeno, da delodajalec pobudnice ni prijavil v obvezna zavarovanja, inšpektorica pa je še ugotovila, da je pobudnica določeno obdobje bila v lokalu. Inšpektorica je ugotovila zaposlovanje na črno po 5. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-UPB1) ter ukrepala v skladu z Zakonom o prekrških.

V skladu s 5. členom ZPDZC-UPB1 je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in ga ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter če zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.

Pobuda je bila utemeljena. IRSD je ugotovil nepravilnosti pri delodajalcu in ukrepal. Žal ukrepanje ni bilo učinkovito za pobudnico. Neizplačane zneske bo morala uveljavljati s tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Svetovali smo ji, naj si za to poišče pomoč pravnega strokovnjaka, ki je vešč slovenskega prava. Ni nam znano, ali je IRSD zoper delodajalca podal predlog za pregon kaznivega dejanja po 196. členu Kazenskega zakonika (Kršitev temeljnih pravic delavcev) ali 199. člena Kazenskega zakonika (Zaposlovanje na črno). Menimo, da bi v tako hudih primerih, kot je navedeni, IRSD vedno moral podati predlog za pregon kaznivega dejanja. Organi pregona pa bi morali presoditi, ali so podani vsi znaki kaznivega dejanja. 4.0-19/2008