Uvod

Posamezniki se k Varuhu obračajo s pobudami, povezanimi z zatrjevanimi kršitvami človekovih pravic in svoboščin, pa tudi s splošnimi vprašanji ali težavami, ki zahtevajo le pojasnila oziroma napotitev k drugemu (pristojnemu) organu, kar predstavlja velik del nalog strokovnih sodelavcev in sodelavcev generalnega sekretariata.

Z namenom nasloviti tovrstna vprašanja in težave in obenem optimizirati delo v celotni instituciji je v letu 2020 pri Varuhu pričela delovati t. i. enotna vstopna točka (EVT), ki stremi tudi k dvigu kakovosti dela in zagotovitvi še večje odprtosti in dostopnosti Varuha. Za cilj smo si zadali tudi izboljšanje mehanizmov sledljivosti, preglednosti in enotnosti za vse interakcije pobudnikov z Varuhom, torej za vse klice, vse osebne pogovore ter vsa pisna pojasnila, ki jih pobudniki prejmejo.

Delo enotne vstopne točke obsega:

• klasifikacijo pobud,
• sprejemanje vseh telefonskih klicev za strokovno službo (v času epidemije tudi za službo generalnega sekretarja),
• dnevno sprejemanje vseh predhodno najavljenih in nenajavljenih posameznikov, ki se osebno oglasijo pri Varuhu,
• pisanje odgovorov na pobude, prejete v vednost, pojasnila in anonimne pobude.

Uvrščanje pobud na področja dela

Z uvedbo enotne vstopne točke je bilo optimizirano tudi klasificiranje pobud (uvrščanje prispelih pobud na področja dela), ki jih pobudniki posredujejo Varuhu po klasični ali elektronski pošti, saj se praviloma klasificirajo in dodelijo strokovnim sodelavcem še isti dan, kot so bile prejete.

Izoblikovali so se tudi enotni kriteriji za delitev pobud, ki ostanejo v enotni vstopni točki, in tistih, ki jih Varuh podrobneje obravnava na posameznih vsebinskih področjih dela. ž

Prejete pobude se uvrstijo v enotno vstopno točko:

• če je prejeto sporočilo poslano Varuhu le v vednost in ne gre za zadevo, ki terja kakršnokoli posredovanje Varuha,
• če gre za anonimno vlogo in ne gre za zadevo, ki terja kakršnokoli posredovanje Varuha,
• če gre za očitno nepristojnost Varuha,
• če je iz pobude razvidno, da se pobudnik še ni obrnil na pristojne organe,
• če pobudnik prosi le za nasvet,
• če gre za hipotetična vprašanja,
• če gre za nejasne pobude,
• če gre za poizvedbo o stališču Varuha (npr. kaj ste v zadnjih letih naredili na tem področju ipd.),
• kadar ima Varuh na določenem področju že sprejeto stališče.

Telefonski in osebni pogovori

EVT v telefonskih in osebnih pogovorih poda pojasnila o pristojnostih Varuha, načinu vložitve pobude ter tudi splošna pojasnila o možnostih, ki jih ima posameznik na voljo v zvezi s problematiko, glede katere je klical oziroma nas obiskal. O vseh telefonskih in osebnih pogovorih se beležijo uradni zaznamki, s katerimi je seznanjeno tudi vodstvo Varuha.

EVT je v letu 2020 sprejela 2930 klicev, od tega je bilo 487 klicev povezanih s problematiko covid-19. Poudariti je treba tudi, da so bili v času epidemije na brezplačno številko usmerjeni vsi klici, kar pomeni, da je bilo sprejetih klicev še bistveno več.

Daleč največji delež klicev predstavlja rubrika ostalo, ki zajema splošna pojasnila o delu Varuha in usmeritve na pristojne organe. Pri klicih, ki se nanašajo na posamezna področja dela Varuha, izstopajo področja omejitev osebne svobode, socialne varnosti, zdravstvenega varstva in pravosodja. To gre pripisati sprejetim interventnim ukrepom in s tem povezanimi vprašanji in domnevnimi kršitvami. Klici na področju socialne varnosti so se nanašali zlasti na problematiko omejitev v domovih starejših občanov, socialnih transferjev in drugih ukrepov, ki jih je predvidela t. i. protikoronska zakonodaja. Na področju omejitve osebne svobode se je vsebina klicev nanašala na omejitev gibanja in odrejanje karantene. Na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa je večji delež klicev predstavljaj vprašanja, ki se nanašajo na predlog Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) in z njim povezane problematike. Odgovarjali smo predvsem na vprašanja o cepljenju in testiranju na covid-19. Klicatelji so izpostavljali tudi problematiko čakalnih dob, nedostopnost osebnih zdravnikov in težave, povezane z bolniškimi staleži. Velik delež dela EVT predstavljajo tudi klici, ki so se nanašali na delo sodišč, vendar med temi skorajda ni bilo klicev, ki bi se nanašali na problematiko, povezano z epidemijo covid-19. Klicatelji so namreč želeli predvsem pravni nasvet ali pomoč ali pa so imeli vprašanja, ki so se nanašala na zadržanja teka rokov v sodnih postopkih v času sprejetih ukrepov.

Odprtost institucije

EVT zagotavlja odprtost institucije, saj strokovni sodelavci v EVT vsak dan sprejemajo (razen v času epidemije, ko strank nismo sprejemali) vsakega najavljenega ali nenajavljenega posameznika in mu podajo pojasnila o pristojnostih Varuha, načinu vložitve pobude ter splošna pojasnila o pravnih možnostih, ki jih ima posameznik na voljo, pri čemer je potrebno poudariti, da je Varuh dostopen za pobudnike vsak dan med 9. in 15. uro, razen ob petkih, ko pobudnike sprejemamo do 14.30. Odprtost za stranke je bila zagotovljena tudi pred uvedbo EVT, vendar z uvedbo EVT pobudnike sprejemamo strokovni sodelavci iz EVT, kar pomeni razbremenitev dela drugih strokovnih sodelavcev pa tudi sodelavcev generalnega sekretariata.

V enotni vstopni točki prejmejo pobudniki pisna pojasnila na zadeve, ki jih posredujejo Varuhu v vednost, zaprosijo za pojasnila, nasvete in stališča. Vsi v enotni vstopni točki pripravljeni odgovori imajo tudi enotno predhodno dogovorjeno strukturo, v kateri najprej povzamemo navedbe pobudnika in pojasnimo relevantne pristojnosti Varuha, ki v konkretni zadevi ne dajejo podlage za nadaljnjo obravnavo. Kljub temu skladno z ZVarCP vsakemu pobudniku pojasnimo možnosti, ki jih ima posameznik na voljo za zaščito svojih pravic.

Vsebinska obravnava pobud

Vsebinska obravnava pobud se bistveno ne razlikuje od zgoraj opisanega trenda pri telefonskih klicih. Na področju zdravstvenega varstva smo zaznali večje število hipotetičnih vprašanj; pobudnike je npr. zanimalo, ali lahko obvezno cepljenje proti covidu-19 predstavlja kršitev človekovih pravic. Tovrstna vprašanja so se pojavljala tudi na drugih področjih dela Varuha, kar je mogoče pripisati hitro spreminjajočim se ukrepom. Kot pričakovano je EVT obravnavala tudi večje število pobud s področja socialne varnosti. Na tem področju smo pobudnike seznanjali predvsem z že oblikovanimi stališči Varuha, ki so podrobneje predstavljena v posameznih poglavjih letnega poročila, in jih usmerjali na pristojne organe. Na delovnopravnem področju, na katerem ima Varuh sicer omejene pristojnosti, so pobudniki izražali predvsem zaskrbljenost v zvezi z ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu, strah pred izgubo službe in možnostmi, ki jih ima posameznik ob morebitni izgubi službe. Največ pobud smo sicer obravnavali na področju pravosodja, kamor sodijo tudi civilnopravna razmerja v najširšem smislu. Tovrstne pobude so terjale predvsem splošna pojasnila o pravnih možnostih uveljavljanja interesov posameznikov v različnih sodnih postopkih.