3.14.1 Razmah nestrpnosti, ustrahovanj in groženj

Varuh je najostreje obsodil dogodke, ko so anonimni posamezniki nekatere vidne predstavnike zdravstvene stroke v boju z epidemijo covid-19 ožigosali za morilce slovenskega naroda. Prav tako je pozval organe odkrivanja in pregona, da zajezijo epidemijo nestrpnosti in sovražnosti[1]. Z zaskrbljenostjo smo namreč ugotavljali, da se je v času omejitvenih ukrepov za zajezitev koronavirusne bolezni razmahnila tudi nestrpnost. Vse več je bilo verbalnih napadov, podpihovanj, ustrahovanj, pa tudi neposrednih groženj s smrtjo, ki so bile uperjene ne le v predstavnike stoke, politike ali medijev, ampak tudi v posameznice in posameznike z drugačnim političnim ali svetonazorskim pogledom.

V nekaterih primerih pa se s tistim, ki se je na nas obrnil za posredovanje, tudi nismo mogli strinjati. Takšen primer je bilo elektronsko pismo gospe, ki je uvodoma navedla, da se ji zdi nadvse pomembno, da bi se kot Varuh človekovih pravic odzvali na izjave, zapise in dejanja, ki pozivajo k nestrpnosti, neenakosti, celo nasilju, še posebej, »če tovrstne izjave podajajo in podpihujejo ljudje, ki imajo družbeno in politično moč ter tako posledično vplivajo na našo novo seksistično, homofobno, ksenofobno 'normalnost'«. Po njenem so sodu sprejemljivosti in normalnosti slovenski politiki že zdavnaj izbili dno, posebej pa je izpostavila, da je »uradni vladni govorec Jelko Kacin za Covid-19 /…/ pod krinko razglašene epidemijie podal precej spornih in zastrašujočih izjav, med zadnjimi »Če imamo piknike, naj bo to družinski piknik, ne vabite ljudi iz različnih kulturnih ali pa nacionalnih okolij««. Gospa je bila mnenja, da epidemija ne sme in ne more biti krinka za ksenofobijo, in nas zaprosila, da »v svojem imenu in imenu državljanov in državljank, ki želimo živeti v strpni državi in svetu nasploh, to izjavo najstrožje obsodite ter se redno odzivate na sporne izjave politikov nasploh«. Pojasnili smo ji, da pri Varuhu verjamemo, da izjava vladnega uradnega govorca, na katero je referirala, ni bila izrečena v zlonamernem duhu, temveč z željo po čim manj stikih z ljudmi, ki so se v zadnjem obdobju gibali po epidemiološko manj varnih območjih. V omenjeni izjavi Varuh torej ni prepoznal ravnanja, nasprotnega 63. členu URS.

3.14.2 Pomen informiranja posameznikov o epidemiji covid-19 na način, ki je razumljiv in dostopen vsem

Ob izbruhu covid-19, zaradi katerega je bila 12. marca 2020 na ozemlju Republike Slovenije razglašena epidemija, pa je Varuh prepoznal vprašanje informiranja ljudi kot širše vprašanje, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic oziroma pravno varnost. Bili smo mnenja, da je za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 izjemnega pomena celovito obveščanje oseb na območju države o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb (higiena rok, prostorov, kašlja, nakupovanja, samoizolacija, ravnanje ob sumu na okužbo ...) ter ukrepih pristojnih institucij za zajezitev širjenja bolezni (omejitve gibanja, predpisana uporaba mask in rokavic, prepoved združevanja, določen časovni pas za nakupovanje ...). Z vidika varstva in zagotavljanja pravic vsem prebivalcem se je v dani situaciji kot ključno pokazalo podajanje celovitih informacij o epidemiji covid-19 na način, ki je razumljiv in dostopen vsem. Poznani so nam sicer že bili nekateri načini obveščanja javnosti o sprejetih ukrepih za preprečevanje in zajezitev širjenja covid-19 preko izjav za javnost, brošur ter objav na spletnih straneh – se nam je pa ob tem zastavljalo vprašanje informiranja oseb, ki nimajo dostopa do medijev (televizije, radia, interneta) ter zaradi sprejetih ukrepov nimajo dostopa do informacij v okviru knjižnic ali drugih prostorov, kjer se omogoča prost dostop do informacij. Na lastno pobudo smo se zato obrnili na Vlado Republike Slovenije in pri tem tudi poudarili, da je Urad visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice (v nadaljevanju: OHCHR) v zvezi s covid-19 izdal usmeritve, v katerih je bilo navedeno, da nacionalne inštitucije za človekove pravice in civilna družba lahko pomagajo pri prepoznavanju ljudi, ki bi se jih sicer lahko zgrešilo ali izključilo, podprejo pretok informacij v te skupnosti in posredujejo povratne informacije organom o vplivu ukrepov na skupnosti.

Vlada je poizvedbo Varuha odstopila Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (v nadaljevanju: UKOM). Iz odziva slednjega je izhajalo, da so se za informiranje prebivalstva o izbruhu epidemije covid-19 poslužili širokega spektra komunikacijskih sredstev in orodij (preko uradne spletne strani, postavljene za ta namen, spletnih strani državnih organov, radia in televizije, brošur, klicnega centra, plakatov, sms, Viber kanala, ikonografik in kratkih video vsebin; poleg tega naj bi posebej z zbirnimi informacijami obveščali tudi lokalne medije ter z vsemi informacijami obvestili tudi lokalne skupnosti in župane). Informacije na uradni spletni strani Epidemija COVID-19 so bile na voljo v obeh manjšinskih jezikih in angleščini. Neposredni televizijski prenosi so bili zagotovljeni s tolmačem za znakovni jezik, nekatere video vsebine pa so bile tudi podnaslovljene.

Varuh pa iz navedenega odziva vendarle ni razbral, kako vse je bilo v tej situaciji morebiti poskrbljeno za informiranost slepih in slabovidnih ter gluhoslepih. Poznana nam je bila sicer brošura, posredovana vsem gospodinjstvom, ki pa ni vsebovala informacij v Braillovi pisavi. Poleg navedenega smo izpostavili tudi medijsko objavo, v kateri je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica opozorilo na neprilagojenost spletih strani za slepe in slabovidne. Iz navedene informacije sicer ni bilo jasno razvidno, za katere spletne strani je šlo v tem primeru, je bilo pa glede na to, da se je članek osredotočal na vpliv koronavirusa na življenje ranljive skupine, moč sklepati, da gre za uradne spletne strani, na katerih so dostopne informacije o epidemiji covid-19. Ob tem je Varuh izpostavil tudi roke, določene za prilagoditev spletišč za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti v prehodnih in končnih določbah v ZDSMA, in poudaril, da je seznanjen s projektom Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave, ki se je začel 20. 3. 2016 in naj bi se končal 12. 3. 2020. Iz ciljev tega projekta ni bilo razvidno, da bi se prenova in optimizacija dotikala tudi področja dostopnosti spletišč za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, zato Varuh ni mogel ugotoviti, ali je dostopnost uradnih spletišč prilagojena takšnim uporabnikom. Varuh se je ob tem skliceval tudi na 14. člen ZIMI, ki določa, da diskriminacija zaradi invalidnosti vključuje tudi onemogočanje sprotnega in enakovrednega dostopa do informacij, namenjenih javnosti, na 21. člen Konvencije o pravicah invalidov, ki določa, da »države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da invalidom zagotavljajo uresničevanje pravice do svobodnega izražanja in mnenja, vključno s pravico, da enako kot drugi pridobivajo, sprejemajo ter sporočajo informacije in vsebine«, ter na poziv k sprejemu ukrepov za zagotavljanje dostopnosti informacij, namenjenih javnosti, vsem invalidom Odbora za pravice invalidov, ki spremlja uresničevanje Konvencije o pravicah invalidov. Na podlagi navedenega se je Varuh obrnil na UKOM še za pojasnilo o tem, na kakšne načine vse se je v dani situaciji poskrbelo za najboljšo informiranost slepih in slabovidnih ter gluhoslepih o izbruhu epidemije covid-19, sprejetih predpisih ter izvajanju ukrepov na njihovi podlagi ter ali so (in na kakšen način) uradna spletišča dostopna za osebe z različnimi oblikami oviranosti skladno z določbami ZDSMA, pri čemer nas je posebej zanimala dostopnost spletišč za slepe in slabovidne.

UKOM je v zvezi z informiranostjo slepih in slabovidnih ter gluhoslepih o izbruhu epidemije covid-19 v odzivu pojasnil, da od 9. marca 2020 deluje vladni klicni center za informacije o koronavirusu, kjer na brezplačni telefonski številki vsak dan omogočajo vsem državljanom, tudi ranljivim skupinam, osrednjo kontaktno točko pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi z novim koronavirusom. Nadalje so na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI vzpostavili uradno spletno stran EPIDEMIJA COVID-19, kjer skrbijo, da so objave dostopne v skladu z ZDSMA tudi vsem ranljivim skupinam ter da so sprejeti ukrepi predstavljeni v jasnem in preprostem jeziku. Prav tako so bili zagotovljeni redni dnevni neposredni prenosi izjav predstavnikov vlade in zdravstvene stroke na temo obvladovanja epidemije covid-19, o sprejetih ukrepih vlade in njihovem izvajanju. Prenos je bilo mogoče spremljati na spletnem mestu GOV.SI, na drugem oz. tretjem programu RTV Slovenija, na portalu MMC RTV Slovenija ter drugih spletnih straneh slovenskih medijev. Zagotovljeno je bilo simultano tolmačenje v znakovni jezik. Posnetki izjav so bili objavljeni na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI in na profilih Vlade na družbenih omrežjih, pri čemer so bili posnetki opremljeni tudi s podnapisi. Od 20. 2. do vključno 14. 5. 2020 smo skladno z zahtevami ZDSMA s podnapisi opremili vseh 86 posnetkov, 78 posnetkov pa je bilo opremljeno tudi s tolmačenjem v znakovni jezik. Poleg navedenega so bili pripravljeni tudi kratki avdio-video prispevki z raznimi napotki državljanom v zvezi s preventivnimi ukrepi, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih Vlade. Prebivalci Slovenije so se lahko za podrobne informacije obrnili tudi na namenske elektronske naslove in telefonske številke, ki so jih vzpostavila ministrstva in vladne službe za namen informiranja o ukrepih, povezanih z epidemijo covid-19. Z nekaj radijskimi postajami so pripravili dve seriji ozaveščevalnih in informativnih avdio spotov in jih ponudili v predvajanje tudi vsem lokalnim radijskim postajam. V svoje programe so radijske postaje vključile tudi podrobnejše informiranje o sprejetih vladnih ukrepih.

V zvezi z dostopnostjo uradnih spletišč za osebe z različnimi oblikami oviranosti skladno z določbami ZDSMA, je UKOM pojasnil, da so zavezanci po navedenem zakonu državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Ti so tudi zadolženi za izpolnjevanje zahtev ZDSMA za svoja spletišča in mobilne aplikacije. V sklopu projekta Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave je bilo 1. julija 2019 objavljeno prenovljeno enotno spletno mesto organov državne uprave RS GOV.SI. Omenjeni projekt vodi Ministrstvo za javno upravo, ki je tudi tehnični skrbnik spletnega mesta GOV.SI, UKOM pa pri tem nastopa v vlogi vsebinskega koordinatorja. UKOM je navedel, da kljub temu, da za zagotavljanje dostopnosti vsebin na GOV.SI niso v celoti pristojni in odgovorni, podajajo nekaj odgovorov, pri čemer se pojasnila nanašajo izključno na spletno mesto GOV.SI. UKOM je pojasnil, da je bilo veliko truda vloženo v sistemsko zagotavljanje dostopnosti na nivoju sistema za upravljanje z vsebinami (CMS) ter HTML kode, ki jo ta generira, in sicer skladno s standardi, ki jih zahteva ZDSMA. Tako je bilo med drugim poskrbljeno za ustrezen kontrast med besedilom in ozadjem, možnost opremljanja slikovnega gradiva z nadomestnim besedilom, možnost navigacije po spletnem mestu izključno z uporabo tipkovnice, možnost preskoka navigacijskega bloka (skok direktno na vsebino), ustrezen prikaz tabel s podatki za bralnike zaslona ter dostopnost spletnih obrazcev za bralnike zaslona. Posebnih orodij za prilagoditev vsebin posameznim ranljivim skupinam (npr. gumbov za povečevanje besedila ali spreminjanje barve besedila in ozadja) na spletnem mestu GOV.SI ni, ker si te prilagoditve lahko izvede vsak uporabnik v svojem odjemalcu (tj. spletnem brskalniku). Nadalje je bilo pojasnjeno, da je bilo v okviru Upravne akademije poskrbljeno za usposabljanja urednikov glede dostopnosti, ki se bodo nadaljevala tudi v prihodnje. Vsi uredniki, ki objavljajo na GOV.SI, imajo na voljo pisna navodila glede dostopnosti za različne ranljive skupine uporabnikov, tudi za slepe in slabovidne. UKOM je ob tem izpostavil, da se je treba zavedati, da zgolj ustrezna tehnična podlaga in še tako dobra navodila niso zagotovilo, da bodo vse objavljene vsebine dejansko tudi dostopne za vse uporabnike, saj je odgovornost tudi na posameznem uredniku, da ta navodila upošteva in ustrezno izvaja. UKOM je ob tem dodal, da po svojih najboljših močeh pregleduje vsebine, ki jih na GOV.SI objavljajo uredniki (v tistem trenutku je bilo v organih državne uprave 754 urednikov), in jih sproti poziva k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti glede dostopnosti vsebin. UKOM je ob tem izpostavil, da se zavedajo, da podatki na treh grafih, ki so bili objavljeni na strani z aktualnimi podatki glede koronavirusa[2], niso dostopni slepim uporabnikom, ki za dostop do spletnih vsebin uporabljajo bralnike zaslona. Na tehnično neustrezno rešitev so tehničnega skrbnika spletnega mesta opozorili. Zagotovili pa so, da so iste informacije na voljo tudi v dostopni obliki Excel tabele, katero si uporabniki lahko prenesejo na svoj računalnik. UKOM je bil mnenja, da so vsebine na temo epidemije covid-19 na spletnem mestu GOV.SI dostopne vsem uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti, tudi slepim in slabovidnim. Poleg tega pa je UKOM pojasnil, da so na strani GOV.SI jasno navedeni kontaktni naslovi, na katere lahko uporabniki sporočijo morebitne težave pri dostopanju do vsebin na GOV.SI oz. morebitne ugotovljene neskladnosti z ZDSMA. UKOM je poudaril, da še niso prejeli obvestila uporabnikov o domnevni nedostopnosti vsebin. UKOM je izrazil prepričanje, da je GOV.SI ena izmed dobrih praks o dostopnosti spletišč v Republiki Sloveniji, pri tem pa se je skliceval tudi na objavo v medijih, v katerih je bil GOV.SI predstavljen kot primer dobre prakse na področju zagotavljanja dostopnosti vsebin tudi za uporabnike ranljivih skupin.

Varuh je na podlagi odziva UKOM ocenil, da so s sredstvi obveščanja zajeli večino prebivalcev v Republiki Sloveniji, ni pa mogel ugotoviti, kako je bilo v dani situaciji poskrbljeno za informiranje gluhoslepih oseb. Varuh na podlagi prejetih pobud in medijskih objav v času razglašene epidemije sicer ni imel informacij o tem, da bi se osebe z gluhoslepoto v tem času soočale s težavami glede informiranja, zato se je v dani situaciji s prošnjo za pridobitev stališča in praktičnih izkušenj obrnil še na Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan (v nadaljevanju: združenje Dlan). Varuha je zanimalo tudi njihovo stališče o tem, ali je država v zadostni meri poskrbela za informiranje oseb z gluhoslepoto ter kakšni bi bili njihovi predlogi za izboljšanje obveščanja ob morebitnem drugem valu izbruha covid-19. Varuh je kot eno od možnosti za izboljšanje informiranja videl v brošuri, ki bi vsebovala ključne informacije v Braillovi pisavi.

Združenje Dlan je v svojem odzivu najprej pojasnilo način in organizacijo dela v času razglašene epidemije, pri čemer so pojasnili, da je v tem času nemoteno potekalo izvajanje storitev osebne asistence. Posebno skrb so namenili tistim uporabnikom, ki niso upravičeni do osebne asistence preko tehničnih aplikacij, komunikacijo s svojci, v izjemnih primerih pa so se posluževali tudi obiskov na domu uporabnika in s tem preprečili najhujše stiske, ki so jih doživljali posamezniki. Združenje Dlan je navedlo, da so se trudili ohranjati duševno zdravje oseb z gluhoslepoto, jih usmerjati v doseganje zastavljenih ciljev in pojasnjevati, da gre le za začasno situacijo. Ob tem so jim posredovali potrebne informacije o epidemiji covid-19. Združenje Dlan je še pojasnilo, da je gluhospletota izjemno raznolika, da nekatero redki posamezniki z gluhoslepoto lahko spremljajo govor še s sluhom ob pomoči tehničnih pripomočkov, nekateri posamezniki pa imajo še malo ostanka vida in zaznajo posamezno kretnjo, posamezno zapisano besedo, ki je odebeljena in morda povečana. Ne eno in ne drugo pa običajno ni dovolj za celovito prejemanje informacij. Braillovo pisavo uporablja le peščica oseb z gluhoslepoto, zlasti tisti, pri katerih se je okvara vida pojavila primarno. V primerih oseb z gluhoslepoto je najpomembnejši dotik, sporazumevanje z dotikom pa najzanesljivejši način prenosa informacij. Ne glede na to, da so v tem času veljali posebni ukrepi, je delo z osebami z gluhoslepoto ob upoštevanju navodil NIJZ potekalo pretežno s pomočjo dotika. Združenje Dlan je še poudarilo, da so prav v tem času ugotovili, kako zelo pomembno je njihovo poslanstvo, saj tudi v času, ko svojci osebe z gluhoslepoto ne zmorejo več ali ne razumejo posameznika, lahko skupaj z njimi rešujejo stisko in na strokoven ter prilagojen način pojasnijo tudi najbolj izredne situacije. 4.0-1/2020.

[1] 12. 12. 2020, ' Varuh poziva organe odkrivanja in pregona, da zajezijo epidemijo nestrpnosti in sovražnosti' www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/varuh-poziva-organe-odkrivanja-in-pregona-da-zajezijo-epidemijo-nestrpnosti-in-sovraznosti/.

[2] www.gov.si/teme/koronavirus/aktualni-podatki/.