3.20.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja

Na širšem področju pravosodja smo skupaj z zadevami na vstopni točki (teh je bilo 10) obravnavali 26 zadev. Od tega je bilo kar 10 obravnavanih na področju civilnih postopkov in razmerij.

Slovenija je dan po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo, to je 12. marca 2020, razglasila  epidemijo nalezljive bolezni covid-19. S tem je bila vzpostavljena podlaga za sprejem številnih interventnih predpisov in (začasnih) ukrepov za zajezitev in preprečevanje širjenja te nalezljive bolezni. Ta je pustila neizbrisen pečat na tako rekoč vseh področjih družbenega življenja. Sodstvo pri tem ni bilo izjema, saj je bilo zaradi spomladanskega in jesenskega zapiranja sodišč njihovo redno delo zelo omejeno, s tem pa je bil do določene mere oviran tudi dostop do sodnega varstva.

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS)  izdal več odredb , s katerimi je odločil, na kakšen način sodstvo deluje v času razglašene epidemije. Sprejetih je bilo tudi več predpisov in vladnih sklepov , s katerimi so bili določeni nekateri začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami. V posledici navedena sodišča – razen v nujnih zadevah – niso normalno delovala, niso odločala, niso vročala sodnih pisanj, poleg tega pa je bil prekinjen tudi tek materialnih in procesnih rokov v določenih sodnih zadevah, za polovico krajše je bilo tudi poletno poslovanje (sodne počitnice). V določenih nenujnih zadevah so sodišča sicer odločala in vročala sodna pisanja, vendar pa niso izvajala narokov in opravljala drugih procesnih dejanj, ki so neizogibno terjala fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka. Naroki v nenujnih zadevah so se šteli za preklicane, vendarle pa je bilo dopustno, da so se naroki tudi v teh zadevah v tem času izvedli, če so bili sklicani oziroma izvedeni videokonferenčno.

Sprejeti ukrepi so bili sprejeti z namenom, da sodišča ne bi postala vir okužb s koronavirusom. Vendar so se s tem povezane posledice epidemije zaradi omejenega poslovanja in zaradi zmanjšanega obsega dela že v prvem valu epidemije  pokazale v povečanem številu nerešenih zadev . Ob ponovnem polnem zagonu dela na sodiščih na podlagi prejetih pobud sicer (še) nismo zaznali, da bi prihajalo do težav pri poslovanju sodišč zaradi upoštevanja osnovnih ukrepov za preprečevanje okužb. Težavno bi lahko bilo, vsaj na določenih sodiščih, zagotavljanje primernih sodnih dvoran , saj mnoge ne omogočajo primerne medsebojne razdalje med prisotnimi, kar bi lahko privedlo do dodatnih zastojev v postopkih, kjer je treba pred odločitvijo sodišča izvesti še narok za glavno obravnavo. Na podlagi prejetih pobud (še) ni mogoče oceniti, kakšen je (bil) vpliv sprejetih ukrepov na področju sodstva na posamezne postopke v posamičnih sodnih zadevah, še zlasti ne za koliko se bo zaradi tega podaljšal pričakovani čas reševanja posameznih sodnih zadev na sodiščih. Da se bo ta čas najverjetneje podaljšal, izhaja tudi iz akta št. Su 2005/2017 z dne 11. 12. 2021 (pravilno 2020, op. p.), s katerim je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ob soglasju ministrice za pravosodje na podlagi 60.c člena ZS določil pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč za leto 2021 . Tako so se za določitev časovnih standardov za leto 2021 uporabili podatki o poslovanju sodišč v letu 2019, saj podatki o poslovanju sodišč za leto 2020 za določanje časovnih standardov niso primerni zaradi vpliva izrednih razmer zaradi epidemije covid-19 na poslovanje sodišč. Ob tem se zastavlja vprašanje, v kakšni meri bodo posledice izrednih razmer dejansko vplivale na načrtovano trajanje posameznih postopkov in ali bo zaradi podaljšanja sodnih postopkov sojenje v razumnem roku morda celo (znova) postalo sistemski problem in s tem dodaten izziv, s katerim se bo moralo soočiti sodstvo.

3.20.2 Dejavnosti Varuha

Sodni postopki

Ugotavljamo, da se negativni učinki epidemije covid-19 in v zvezi z njo sprejetih ukrepov za njeno preprečevanje ter zajezitev kažejo tudi pri obravnavanju različnih sodnih zadev. Tako je bilo tudi pri obravnavanju sicer prednostne nepravdne zadeve postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, saj se je delo sodišča v času prve razglašene epidemije glede poslovanja s strankami tako rekoč ustavilo, k trajanju postopka pa je prispeval tudi spremenjen način dela sodišč, prilagojen takratnim razmeram.

Primer:

Zamuda pri obravnavanju nepravdne zadeve kot eden od negativnih učinkov epidemije covid-19

Po naši presoji razlogi (med njimi tudi spremenjen način dela sodišča zaradi epidemije), zaradi katerih v zadevi še ni bila sprejeta končna odločitev, niso bili v sferi sodišča, ampak v (objektivnih) okoliščinah, na katere sodišče v pretežni meri ni moglo vplivati.

Pobudnica se je na Varuha obrnila s pobudo zaradi dolgotrajnosti prednostne nepravdne zadeve zaradi postavitve pod skrbništvo, ki se je na Okrajnem sodišču v Kranju vodila pod opr. št. II N 132/2019 in v kateri je nastopala kot predlagateljica.

Okrajno sodišče v Kranju je na našo poizvedbo o časovnem poteku zadeve pobudnice pojasnilo, da gre razloge za zastoj pri obravnavanju zadeve, poleg števila zadev, ki jih ima v delu razpravljajoča sodnica, iskati zlasti v spletu splošno znanih okoliščin v zvezi z epidemijo covid-19, ko se je po 13. 3. 2020 ustavilo delo sodišča glede poslovanja s strankami in so bili v zadevah preklicani že vsi razpisani naroki, zaradi česar so nastali zaostanki pri obravnavanju (tudi prednostnih) zadev. Dodatne zamude je predstavljal tudi spremenjen način dela, zlasti izjemno pogoste videokonference, ki jih je treba pripraviti po predhodnem dogovoru z institucijami, v katerih so nameščene osebe, ki naj se jih postavi pod skrbništvo, saj je bil dostop v te institucije omejen oziroma prepovedan.

Skladno s 24. členom Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) Varuh ne obravnava zadev, ki so še v teku pred sodiščem, razen v primeru neupravičenega zavlačevanja postopka iz razlogov na strani sodišča in/ali očitne zlorabe oblasti. Na podlagi razpoložljivih podatkov v obravnavanem primeru ni bilo mogoče ugotoviti obstoja katere od navedenih okoliščin, ki bi sicer lahko bile podlaga za morebitno nadaljnje posredovanje Varuha. Razlogi, zaradi katerih v zadevi še ni bila sprejeta končna odločitev, po naši presoji niso bile v sferi sodišča, ampak v (objektivnih) okoliščinah, na katere sodišče v pretežni meri ni moglo vplivati. Za primer, da bi (znova) menila, da sodišče ne odloča brez nepotrebnega odlašanja, pa smo pobudnico seznanili z možnostmi, ki jih za primere dolgotrajnega sojenja predvideva Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). 15.3-115/2020

V posledici razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19 so bili tudi v zvezi z izvršilnimi postopki sprejeti nekateri ukrepi za njeno zajezitev. Na njihovi podlagi je bilo delo sodišč za določen čas v izvršilnih zadevah prekinjeno, odloženo je bilo tudi izvrševanje sklepov o izvršbi (sicer ne v vseh primerih). Takšna ureditev je bila pomembna predvsem zato, ker se je veliko dolžnikov v času epidemije znašlo v hudi stiski, pa tudi zato, ker v času razglašene epidemije pred sodišči niso mogli doseči odloga izvršbe, saj postopek izvršbe glede na 83. člen Zakona o sodiščih (ZS) ni bil opredeljen kot nujni sodni postopek, zato sodišča v obdobju razglašene epidemije v teh postopkih tudi o predlogih za odlog izvršbe niso odločala. Ker tudi roki v zadevah, ki niso bile opredeljene kot nujne, niso tekli, se posledično v času epidemije tudi izvršba ni vodila. Ob tem pa upniki niso izgubili možnosti, da si v času epidemije pred sodiščem zagotovijo vsaj zavarovanje svojih terjatev. Tisti, ki so že razpolagali z izvršilnim naslovom, ki se glasi na denarno terjatev, so lahko z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, poslovnem deležu ali premičnini zavarovali vrstni red pri poplačilu iz premoženja v lasti dolžnika oziroma pridobili ločitveno pravico v primeru postopka zaradi insolventnosti dolžnika. Upniki, ki še niso razpolagali z izvršilnim naslovom, pa so imeli možnost s sredstvi zavarovanja zahtevati izdajo predhodne ali začasne odredbe in zamrznitev bančnega računa dolžnika po Uredbi (EU) št. 655/2014.

Primer:

Izvršba v času izrednih razmer zaradi razglašene epidemije virusne okužbe

Redno izvajanje sodne oblasti je ob izrednih dogodkih (kot so naravne in druge hujše nesreče, večje epidemije ali podobni večji izredni dogodki) lahko ovirano oziroma je moteno. V takšnih primerih skladno s 83.a členom Zakona o sodiščih (ZS) posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona. Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti in ustreznem tehtanju posledic, ki bi ga lahko imel za dolžnika nadaljnji tek izvršbe kljub zatrjevanemu poplačilu dolga na eni strani in posledic, ki bi nastale zaradi (ne)izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe na drugi strani, pa smo v obravnavanem primeru sodišču predlagali, da se proučijo vse razpoložljive pravne možnosti, da se (ob nujnem pogoju, da je dolg v celoti poplačan in glede na trenutne razmere v državi zaradi epidemije ter v tej zvezi sprejete (začasne) ukrepe), izvršba, dovoljena s sklepom z dne 9. 3. 2020, ustavi.

Na Varuha se je s pobudo obrnil pooblaščenec dolžnikov v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kamniku št. I 52/2020. Kot bistveno je izpostavil, da sta dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi pravočasno prostovoljno poplačala celotno terjatev in je bilo o tem naslednji dan po plačilu (19. 3. 2020) obveščeno tudi izvršilno sodišče, ki pa (še) ni izdalo sklepa o ustavitvi izvršbe. Kot sredstvo izvršbe je bil dovoljen tudi rubež denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet obeh dolžnikov. Ker sta oba upokojenca, je bilo njuno preživljanje izključno odvisno od njunih pokojninskih prejemkov.

V Sloveniji je bila 12. 3. 2020 razglašena  epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), kar je vplivalo tudi na poslovanje in delo sodišč. Na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 315/2020 z dne 30. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS) in razlogov iz prvega člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) so sodišča (tudi v izvršilnih zadevah) od 16. 3. 2020 dalje poslovala omejeno (le v nujnih zadevah). Zato Okrajno sodišče v Kamniku kljub prizadevanjem v tej smeri po navedbah pooblaščenca dolžnikov ni želelo izdati sklepa o ustavitvi izvršbe.

Določene rešitve glede izvršilnih postopkov v času izrednih razmer zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) je prinesel tudi 10. 4. 2020 v Uradnem listu RS št. 47/2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta je v 93. členu predvidel, da se v izvršilnih postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. Glede na tretji odstavek istega člena pa navedeno ne velja, če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

V obravnavani zadevi smo opravili poizvedbo na Okrožno sodišče v Ljubljani (v katerega okrožje sodi Okrajno sodišče v Kamniku) glede nadaljnjega teka izvršbe kljub zatrjevanju o celotnem plačilu dolga. Hkrati smo predlagali, da se v zvezi s položajem dolžnikov, ob upoštevanju načela sorazmernosti in ustreznem tehtanju posledic, ki ga bo imel za dolžnika nadaljnji tek izvršbe, kljub poplačilu dolga na eni strani in posledic, ki bi nastale zaradi (ne)izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe na drugi strani, proučijo vse razpoložljive pravne možnosti, da se (ob nujnem pogoju, da je dolg v celoti poplačan in glede na trenutne razmere v državi zaradi epidemije ter v tej zvezi sprejete (začasne) ukrepe), izvršba, dovoljena s sklepom z dne 9. 3. 2020, ustavi oziroma da se ustrezno omejijo učinki izvrševanja sklepa o izvršbi. V tej zvezi smo opozorili tudi, da je Vrhovno sodišče že v sodbi z dne 30. 11. 2006, opr. št. Ips 401/2006, opozorilo, da »… Četudi bi ne šlo za nujno zadevo in bi sodišče o njej odločalo v času sodnih počitnic, zgolj zaradi tega izpodbijana pravnomočna odločba ne bi bila nezakonita.«

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je pojasnil, da je pooblaščenec dolžnikov 1. 4. 2020 na elektronski naslov Urada predsednice Okrajnega sodišča v Kamniku podal prošnjo za posredovanje v zadevi št. I 52/2020, ker naj bi nadaljevanje izvršilnega postopka predstavljalo nevzdržno situacijo, zaradi katere je ogroženo preživljanje dolžnikov. Sporočeno mu je bilo, da izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe ne sodi med nujne zadeve v smislu Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 315/2020 z dne 30. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS) in razlogov iz prvega člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ). Ne glede na to pa je sodnica, ki je zadevo obravnavala, spis pregledala in ugotovila, da ni izkazano, da bi bila terjatev v celoti poplačana. Stranka je bila tudi opozorjena, da v kolikor je terjatev poplačana, naj o tem obvesti upnika, da poda predlog za umik izvršbe. Kljub temu opozorilu je pooblaščenec dolžnikov 6. 4. 2020 ponovno predlagal ustavitev izvršbe, pri tem pa ni predložil nobenih dokazil, da bi bila terjatev dejansko v celoti plačana.

Upoštevajoč prejeta pojasnila sodišča ni bilo podlage za naše nadaljnje posredovanje, zato smo obravnavanje zadeve zaključili. Pobude tudi nismo mogli šteti za utemeljeno, saj na strani dolžnikov ni bilo izkazano, da sta dolg v celoti poravnala in o tem obvestila upnika, da bi ta podal predlog za ustavitev izvršbe. Predmetna izvršilna zadeva tudi ni bila opredeljena kot nujna glede na zgoraj navedeno Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 3. 2020. 15.3–48/2020