2.3.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja

 

2.3.1.1 Zaposleni

Število obravnavanih pobud na delovnopravnem področju se je v letu 2020 bistveno zmanjšalo. Varuh je obravnaval 81 zadev, v letu 2019 pa 124. Povečala pa se je stopnja utemeljenosti. V letu 2020 je bila 12,3-%, v letu 2019 pa 6,4-%.

V tem poglavju obravnavamo le pobude, ki so povezane z vprašanji delovnih razmerij nasploh in ločeno s problematiko delovnih razmerij v državnih organih oziroma širše v javnem sektorju. Pobude delavcev v državnih organih so se v letu 2020 bistveno zmanjšale, in sicer za 57,38 %, kar je posledica opravljanja dela na domu v času epidemije.

Zaradi spremembe v organizaciji dela pri Varuhu smo številna vprašanja z delovnopravnega področja rešili v okviru vstopne točke, s pojasnili glede možnosti, ki so na voljo pobudnikom za rešitev nastalega položaja, kam se lahko obrnejo po pomoč ter katere pravne poti so jim na voljo za odpravo kršitev in nepravilnosti. Večina težav, s katerimi so se pobudniki obračali na nas, se je namreč nanašala na delovna razmerja v zasebnem sektorju, za katera Varuh ni neposredno pristojen. Večji del pobud, ki jih sicer podrobneje obravnavamo v posebnem poglavju, je bil letos neposredno ali posredno povezan z epidemijo covid-19, ki je obarvala praktično celotno leto 2020. V preostalem delu pa so bile temeljne vsebine pri obravnavi obvestil in pobud posameznikov tako ali drugače povezane z okoliščinami opravljanja dela oziroma z delovnim mestom, in sicer: trpinčenje na delovnem mestu, koriščenje letnega dopusta, neizplačevanje plač in neplačevanje prispevkov za socialno varnost, domnevno nezakonite odpovedi delovnega razmerja in problematika izvajalcev osebne asistence in osebnih asistentov. Nekaj pobudnikov se je na Varuha obrnilo zaradi nezadovoljstva z odzivnostjo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, obravnavali pa smo tudi posamezne pobude v zvezi z imenovanjem v uradniški naziv in dopustnostjo vpogleda v dokumentacijo izbirnega postopka zaposlitve.

Ugotovili smo zlasti kršitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti pri delu ter načela dobrega upravljanja.

Sodelovanje s pristojnimi organi ocenjujemo kot zadovoljivo. Njihov odzivni čas je bil včasih nekoliko daljši kot običajno, kar pa je Varuh zaradi splošno znanih okoliščin in posledično povečanega obsega dela sprejel z razumevanjem. Komunikacija z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je skladno z epidemiološkimi razmerami v letu 2020 potekala pisno.

Varuh se je s predstavniki sindikatov srečal osebno in z njimi razpravljal o aktualnih težavah in možnostih za njihovo rešitev.

 

Nova zakonodaja

Skladno z Zakonom o spremembah Zakona o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 83/18 – ZminPB) sta se s 1. 1. 2020 spremenili opredelitev in višina minimalne plače. Minimalna plača se je tako v letu 2020 z 886,63 EUR zvišala na 940,58 EUR, v minimalno plačo pa se več ne vštevajo dodatki, vključno z dodatkom na delovno dobo, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Od januarja 2021 se za izračun minimalne plače uporablja formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Glede na to, da Varuh že dalj časa opozarja, da mora znesek izplačane minimalne plače delavcu in njegovi družini omogočati dostojno življenjsko raven, navedene spremembe pozdravlja.

Na podlagi Zakona o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 72/19) se je s 1. 1. 2020 zvišala tudi minimalna bruto urna postavka za študentsko delo (s 4,89 EUR na 5,40 EUR), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela pa je določil prožnejšo ureditev začasnega in občasnega dela upokojencev.

Pravica do dodatnih dni letnega dopusta za starše, ki skrbijo za odrasle otroke z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju

Z dnem 22. 2. 2020 je stopila v veljavo sprememba Zakona o delavcih v državnih organih, ZDDO-H, ki po novem določa, da se dopust za pet dni poveča delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, kar v praksi pomeni, da so do dopusta upravičeni le skrbniki otroka do njegovega 18. leta, oz. do 26. leta starosti, če se otrok šola. Marsikateri starš, zaposlen v javni upravi, ki skrbi za odraslega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je bil negativno presenečen nad letošnjim sklepom o letnem dopustu, saj je 39. člen ZDDO pred spremembo določal, da se delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, letni dopust poveča za pet dni. 

Področje varstva pravic invalidov se je v zadnjem obdobju sistemsko urejalo. Varuh v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Ministrstvo za javno upravo pri pripravi zakonodajnih sprememb glede normativne ureditve pravice do dodatnih dni dopusta za starše otrok s posebnimi potrebami, upoštevalo priporočila Varuha in poenostavilo dokazovanje upravičenosti samo z odločbo centra za socialno delo tako za delavce zaposlene v državnih organih kot zasebnem sektorju. Res pa je, da se je s spremembo 39. člena ZDDO, ki določa, da so do dodatnih dni dopusta upravičeni delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in po eni strani bistveno širi krog upravičencev do letnega dopusta iz tega kriterija, odvzela pravica do dodatnih dni dopusta delavcem v državnih organih, ki negujejo in varujejo odraslega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Nekatere področne kolektivne pogodbe to pravico določajo, kar pomeni, da so v prednosti javni uslužbenci, ki so organizirani v močne sindikate.

Vendarle pa ostaja dejstvo, da osebe z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju, če se ne nahajajo v celodnevnem institucionalnem varstvu, tudi v odrasli dobi potrebujejo veliko pozornosti, nege in skrbi svojih staršev, zato bi morali biti starši, ki skrbijo za odrasle otroke z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju, nedvomno upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta.

Priporočilo št. 15: Varuh Vladi Republike Slovenije priporoča, da prouči problematiko odraslih invalidnih oseb, za katere še vedno skrbijo njihovi starši, in v okviru sistemske ureditve in enake obravnave vseh oseb, ki potrebujejo večjo pozornost, nego in skrb svojih staršev, skupaj s socialnimi partnerji razišče možnosti za uvedbo dodatnih dni letnega dopusta za takšne starše, zaposlene tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Varuh bo problematiko spremljal tudi v prihodnje.

 

Pravica do dostojanstva in varnosti pri delu mora biti zagotovljena tudi zaposlenim v centrih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV)

Zaposleni v CUDV so zaradi specifičnih uporabnikov in nekaterih kategorij varovancev še posebej izpostavljeni nasilju na delovnem mestu, za obvladovanje katerega pa so nujno potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic, ki jih delavci doživljajo zaradi nasilnih dogodkov. Varuh ugotavlja, da s strani MDDSZ doslej ni bilo narejenega dovolj v smeri reševanja obravnavane problematike na sistemski ravni, kljub temu, da izvajalci na področju zavodov za usposabljanje na to že dalj časa opozarjajo.

Pobudnica, zaposlena v enem od CUDV, se je obrnila na Varuha in nas seznanila s težavami, s katerimi se pri delu sooča negovalno osebje, ki je pogosto izpostavljeno fizičnemu in verbalnemu nasilju s strani uporabnikov CUDV, kar ima za zaposlene tudi psihične posledice. Pobudnica pričakuje, da se zaposlenim zagotovi varno delovno okolje.

Varuh ocenjuje, da s strani MDDSZ doslej ni bilo narejenega dovolj v smeri reševanja obravnavane problematike na sistemski ravni. In to kljub temu, da je bilo s strani izvajalcev na področju zavodov za usposabljanje MDDSZ s tem seznanjeno, z reprezentativnimi sindikati pa o problematiki zaposlenih v CUDV izpeljan tudi sestanek, na katerem je bilo zaradi vse pogostejših incidentov z elementi nasilja nad zaposlenimi obravnavano varstvo zaposlenih pri delu z določenimi kategorijami varovancev, na katerem so sindikati opozorili, da so pogoji dela vse težji.

Varuh je pobudo ocenil za utemeljeno in ugotovil pomanjkanje sistemskih ukrepov pristojnega ministrstva v zvezi z reševanjem izpostavljene problematike, predvsem natančnih usmeritev, ki bi zaposlenim zagotovile ustrezne pogoje za varno in dostojno delo in implementacijo ustreznih standardov in normativov, ki morajo biti zaradi posebnosti uporabnikov CUDV drugačni od splošno veljavnih za socialnovarstvene zavode.

Priporočilo št. 16: Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da čim prej pristopi k sistemskemu reševanju problematike nevzdržnih delovnih razmer v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, ki zaposlenim ne zagotavljajo pravice do varnega in dostojanstvenega dela.

 

Problematika prekarizacije dela

Varuh že dalj časa opozarja na problematiko prekarizacije, ki delavce sili v negotove in nepredvidljive pogoje dela, s pomanjkljivo socialno varnostjo. Gre za sistemski problem, ki terja večplastno obravnavo. V Letnem poročilu o delu Varuha za leto 2019 smo zapisali, da so se v letu 2019 pričele določene aktivnosti v smeri sistemske rešitve na ravni Vlade RS, in sicer v okviru delovne skupine, ki naj bi se ukvarjala s problematiko prekarizacije dela. Vlada RS je na 17. redni seji dne 31. 1. 2019 sprejela sklep št. 02401-7/2019/4 o ustanovitvi in imenovanju Medresorske delovne skupine za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti (v nadaljevanju: MDS), ki jo sestavljajo predstavniki vseh ministrstev. Naloga delovne skupine je, da se seznani s stanjem prekarnosti v Sloveniji in prouči učinke, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti ter da pripravi celovit nabor ukrepov za omejitev njenih učinkov. Na tretji seji MDS, ki je potekala 5. 12. 2019, je bila dogovorjena priprava ocene tveganja za vse možne oblike dela ter določitev ukrepov, s katerimi bi se ta tveganja omilila. Konec marca 2020 je bila načrtovana tudi zadnja seja MDS, ki pa zaradi razglašene epidemije ni bila izvedena. Na tej seji naj bi bili sicer obravnavani zaključki dela MDS, v okviru teh pa naj bi bil predstavljen celovit nabor ukrepov za omejitev učinkov prekarnosti. Varuh je s tem v zvezi izrazil pričakovanje, da bo nabor ukrepov dokončan, ustrezno predstavljen in tudi aktiviran v najhitrejšem možnem času, kot to dopuščajo razmere. Izredne razmere, ki jih je povzročil pojav novega koronavirusa, lahko problematiko kvečjemu zaostrijo, zato je hitro, učinkovito, usklajeno in dobro premišljeno ukrepanje pristojnih organov oblasti ključnega pomena. Problematiko bomo nadalje spremljali, od Ministrstva pa skladno z njegovim zagotovilom pričakujemo redno poročanje tako o lastnih aktivnostih kot tudi zaključkih delovne skupine, ko bodo ti sprejeti.

Varuh ponovno priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj zakonsko opredeli prekarnost, njene najbolj pojavne oblike in prepove prekarna razmerja, hkrati pa predpiše tudi sankcije za kršitve te prepovedi. Priporočilo Varuha št. 25 (2019) namreč ostaja neuresničeno.

 

Zaposlovanje za določen in krajši delovni čas v dejavnosti izobraževanja

Varuh že dalj časa ugotavlja, da je v dejavnosti izobraževanja zaposlovanje za določen in krajši delovni čas nadpovprečno. Kljub zavedanju, da je v panogi veliko delovnih mest, za katere delodajalec ne more zagotoviti zaposlitev za nedoločen čas ali zaposlitev za polno delovno obveznost, ugotavljamo, da se stanje tudi v letu 2019 ni izboljšalo. Zato je Varuh Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ob opiranju na 7. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) predlagal, da kljub epidemiološki situaciji tudi obravnavani problematiki pred pričetkom novega šolskega leta nameni posebno pozornost in zagotovi, da bo delež tovrstnih zaposlitev čim nižji oziroma da bodo na obravnavane načine izvedene resnično samo tiste zaposlitve, pri katerih drug način ni mogoč, ter da bo delavcem zagotovljeno ustrezno delovnopravno varstvo.

 

Seznanjenost s pojavnimi oblikami trpinčenja na delovnem mestu in možnimi ukrepi inšpektorjev

Nadalje Varuh na podlagi prejetih pobud ugotavlja, da pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu (katera ravnanja se dejansko lahko štejejo za mobing in katera ne oziroma na kakšen način je treba navedbe konkretizirati) ter možni ukrepi med delavci (kot tudi delodajalci) še niso dovolj poznane. To pa posledično vodi tudi v razočaranje prijaviteljev nad delom inšpektorjev. Varuh tako opozarja na pomembnost obširnejših in jasnih pojasnil v zvezi z mobingom ter predlaga, da bi jih prijavitelji prejeli že ob sami podaji prijave zaradi domnevnega trpinčenja in bi tako hitreje in lažje prepoznali možne pravne poti in izglede za uspeh v konkretnem primeru.

 

Neustrezne rešitve iz 55.a člena ZZVZZ za nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Problematika (nesorazmernega) plačevanja prispevkov za nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji je nastala s sprejetjem novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 91/13 z dne 5. 11. 2013, ZZVZZ). V javnosti je zaslediti predloge, da bi se za kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi z dejansko izkazanimi nizkimi ustvarjenimi dohodki plačilo dodatnih prispevkov za socialno varnost vezalo na dejansko ugotovljen prihodek, nadalje pa tudi za informacijo o morebitnih tozadevnih aktivnostih naslovnega ministrstva. Po pojasnilih, ki jih je Varuh dne 30. 4. 2020 prejel od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi navedeno ministrstvo ocenjuje uveljavljene rešitve iz 55.a člena ZZVZZ kot nesprejemljive, zato je Vladi Republike Slovenije predlagalo, da se za dopolnilne dejavnosti oblikuje specifičen pristop in oblikovanje posebne politike zanje na način, da se zagotovi ugodno poslovno okolje tako z administrativnega kot tudi davčnega in drugih vidikov. Vlada Republike Slovenije je tako v odgovoru na pobudo državnega svetnika za ukinitev prispevka po 55.a členu ZZVZZ za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zavzela stališče, da bo Ministrstvo za zdravje predlog preučilo v sklopu priprave novega ZZVZZ, ko bo predmet urejanja tudi področje vseh dosedanjih kategorij zavarovancev in njihovih družinskih članov ter se bo celovito uredilo tudi prispevne stopnje in prispevne osnove za prispevke na področju zdravstvenega zavarovanja.

 

2.3.1.2 Brezposelni

Število obravnavanih pobud na področju brezposelnosti v letu 2020 se je zmanjšalo za 50 %. V letu 2020 smo obravnavali 12 zadev, v letu 2019 pa 22. Povečala se je stopnja utemeljenosti. V letu 2020 je bila 10 %, v letu 2019 pa 6,4 %.

Negotovost v gospodarski sferi, ki jo je s seboj prinesla epidemija covid-19, se je odrazila tudi v povečanem številu brezposelnih v letu 2020 (po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 stopnja brezposelnosti v povprečju povečala za 14,6 %). Najranljivejši v kategoriji brezposelnih pa so vsekakor starejši in invalidi.

Tudi v letu 2020 smo se srečevali s primeri nezadovoljstva pobudnikov nad odnosom zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) do brezposelnih oseb. Kar nekaj obravnavanih primerov je bilo povezanih s težavami invalidnih oseb pri iskanju primerne zaposlitve in s tem v zvezi z nezadovoljstvom zaradi dolgotrajnosti postopka poklicne rehabilitacije in eksistenčnih težav v obdobju od priznanja pravice do poklicne rehabilitacije in do podpisa pogodbe o poklicni rehabilitaciji.

 

Sprejeta zakonodaja

Dne 27. 12. 2019 je začela veljati novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E). Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša, je zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila iz 350 evrov bruto na približno 530 evrov bruto, s čimer se zasleduje cilj izboljšanja socialnega položaja brezposelnih oseb. Varuh spremembo pozdravlja kot tudi večjo možnost vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ) za brezposelne osebe, ki so bile pred prejemanjem materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, saj se bo po novem pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za vključitev v ukrepe APZ upoštevalo tudi obdobje prijave brezposelne osebe v evidenci, ki so ga osebe »pridobile« pred prejemanjem materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila.

Priporočilo št. 17: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, naj proučita vsebino seminarjev in delavnic, ki so v okviru ukrepov APZ na voljo brezposelnim osebam, izvedeta ocenjevanje in analizo ter ugotovita, ali je udeležba povečala zaposljivost udeleženca izobraževanja.

Priporočilo (stalna naloga) št. 7:  Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj zagotovi zadostna sredstva za izvajanje ukrepov APZ s ciljem zmanjševanja brezposelnosti. 

 

Novela je uvedla še dvig minimalne zavarovalne dobe za priznanje denarnega nadomestila, saj mora zavarovanec po novem pridobiti 10 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih, da se mu prizna denarno nadomestilo. Pri mladih, to je mlajših od 30 let, ostaja pogoj pridobljene zavarovalne dobe v trajanju 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih. S 27. 3. 2020 sta se spremenila pogoja starosti in pridobljene zavarovalne dobe za pridobitev denarnega nadomestila za starejše brezposelne osebe, in sicer tako, da se denarno nadomestilo odmeri v trajanju 19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 25 let, in 25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 28 let. Od 27. 3. 2020 dalje prav tako ne more več uveljavljati pravice do denarnega nadomestila zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali izpolnjuje pogoje za poklicno upokojitev.

Brezposelna oseba, ki odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja oz. ki odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, se v primeru prve kršitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. V primeru prve kršitve obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve se lahko prejemniku denarnega nadomestila le-to zniža tudi pod višino minimalnega denarnega nadomestila, vendar le za naslednja dva meseca od storjene kršitve (in ne več trajno).

 

Priporočilo št. 18: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj analizira učinkovitost služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in glede na ugotovitve sprejme organizacijske ukrepe.

 

2.3.2 Uresničevanje preteklih varuhovih priporočil

2.4.2.1 Zaposleni

V nadaljevanju posebej izpostavljamo aktualna pretekla Varuhova priporočila na področju zaposlenih, ki ostajajo še naprej v celoti neuresničena:

Priporočilo št. 25 (2019): Varuh priporoča, da naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zakonsko opredeli prekarnost, njene najbolj pojavne oblike in prepove prekarna razmerja, hkrati pa predpiše tudi sankcije za kršitve te prepovedi.

Priporočilo št. 26 (2019): Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj zagotovi pripravo in sprejetje pravilnika za vračilo prispevkov in povračilo stroškov uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter določi postopek čezmejnega povračila sredstev v primerih odprave potrdila A1, kot to predvideva deveti odstavek 9. člena ZČmIS.

Priporočilo št. 27 (2019): Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj preuči možnosti za obravnavo in preprečevanje vseh oblik šikaniranja in trpinčenja na delovnem mestu ter za to pooblasti en organ.

Priporočilo št. 51 (2018), s katerim je Varuh s strani ministra za javno upravo zahteval prednostno obravnavo sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), je delno uresničeno, saj med vlado in sindikati še vedno potekajo pogajanja in usklajevanja glede spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

 

Iz preteklih priporočil posebej izpostavljamo pomen doslednega uresničevanja naslednjih dveh priporočil, ki predstavljata stalno nalogo Vlade Republike Slovenije:

Priporočilo št. 28 (2019): Varuh ponovno priporoča Vladi Republike Slovenije, naj za doseganje obrambne varnosti države ter dostojanstva zaposlenih in njihovih družin redno zagotavlja vse potrebne vire za delo v Slovenski vojski (Ustavno sodišče RS je s sklepom do končne odločitve o presoji ustavnosti zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski 2021–2026 zadržalo njegovo izvrševanje).

Priporočilo št. 46 (2018): Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah potekali v razumnih rokih ter da naj se Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) primerno kadrovsko okrepi, kjer je to mogoče tudi s prerazporeditvami.

To priporočilo naj bi bilo po odzivu vlade delno uresničeno z dodatnimi zaposlitvami inšpektorjev za delovna razmerja.

 

2.3.2.2 Brezposelni

V nadaljevanju posebej izpostavljamo pretekla Varuhova priporočila na področju brezposelnih, ki ostajajo še naprej delno ali v celoti neuresničena. Poudarjamo, da gre pri vseh naslednjih priporočilih za stalno nalogo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Priporočila, ki jih Varuh ponavlja že več let in pri njih v celoti vztraja, predstavljajo stalno nalogo, ne glede na nestrinjanje ministrstva:

Priporočilo št. 67 (2016), priporočilo št. 72 (2017) in priporočilo št. 34 (2019): Varuh ponovno priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Priporočilo štejemo za stalno nalogo MDDSZ.

Priporočilo št. 32 (2019): Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj sprejme ukrepe za skrajšanje čakalnih dob za vključitev v programe zaposlitvene rehabilitacije. Priporočilo štejemo za stalno nalogo MDDSZ.

 

2.3.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha 

Varuh na podlagi obravnavanih zadev na področju zaposlenih na pristojne organe oblasti naslavlja naslednji priporočili:

15. Varuh Vladi Republike Slovenije priporoča, da prouči problematiko odraslih invalidnih oseb, za katere še vedno skrbijo njihovi starši, in v okviru sistemske ureditve in enake obravnave vseh oseb, ki potrebujejo večjo pozornost, nego in skrb svojih staršev, skupaj s socialnimi partnerji razišče možnosti za uvedbo dodatnih dni letnega dopusta za takšne starše, zaposlene tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju.

16. Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da čim prej pristopi k sistemskemu reševanju problematike nevzdržnih delovnih razmer v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, ki zaposlenim ne zagotavljajo pravice do varnega in dostojanstvenega dela.

 

Varuh na podlagi obravnavanih zadev glede brezposelnih na pristojne organe oblasti naslavlja naslednji priporočili:

17. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje naj proučita vsebino seminarjev in delavnic, ki so v okviru ukrepov APZ na voljo brezposelnim osebam, izvedeta ocenjevanje in analizo ter ugotovita, ali je udeležba povečala zaposljivost udeleženca izobraževanja.

18. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj analizira učinkovitost služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in glede na ugotovitve sprejme organizacijske ukrepe.

 

Varuh na Vlado v zvezi s problematiko brezposelnosti naslavlja tudi stalno nalogo:

7 (stalna naloga).  Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj zagotovi zadostna sredstva za izvajanje ukrepov APZ s ciljem zmanjševanja brezposelnosti.