Na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se je število zadev povišalo. Največji je bil porast zadev na področju zdravstveno varstvo, kar lahko delno pripišemo tudi epidemiji covid-19 in problematiki, ki jo je zadevala. Na področju zdravstvenega zavarovanja je bilo število pobud v primerjavi z letom 2019 manjše, vendar je bila kar tretjina izmed teh pobud utemeljenih.

Težave, s katerimi so se pobudniki obračali na Varuha, so bile raznolike, niso pa močno odstopale od težav prejšnjih let. Vsebino lahko strnemo v nezadovoljstvo z zdravstveno oskrbo, nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega osebja, slabo organizacijo v zdravstvenih zavodih, čakalnimi vrstami, pomanjkanjem normativne ureditve na nekaterih področjih ter dolgotrajnost in kršitve v postopkih, ki jih vodi ZZZS. V utemeljenih zadevah smo ugotovili zlasti kršitve pravice do zdravstvenega varstva, socialne varnosti, načela dobrega upravljanja in neupravičeno zavlačevanje postopka.

 

2.16.1.1 Zdravstveno zavarovanje

Na podpodročju zdravstvenega zavarovanja smo v letu 2020 obravnavali 42 zadev. Število prejetih pobud se je zmanjšalo za 7 glede na prejšnje leto. Odstotek utemeljenih pobud pa je bil relativno visok, in sicer 31,7-odstoten. Leto 2020 je v veliki meri oblikovala epidemija covid-19, katere posledice so se odražale tudi na področju zdravstvenega zavarovanja. Novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še vedno ni, pravice zavarovancev so še naprej urejene le s podzakonskim aktom, kar je nedopustna kršitev 15. člena Ustave RS, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča RS.

V letu 2020 se Varuh zaradi epidemije covid-19 ni osebno srečal s predstavniki ZZZS. Na sestanku z ministrom za zdravje, ki je potekal januarja 2020, smo dobili zagotovilo, da bo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pripravljen za javno obravnavo do konca meseca februarja 2020. Do uresničitve teh napovedi ni prišlo. Delno zaradi epidemije covid-19, delno pa zaradi zamenjave vlade RS in s tem tudi ministra za zdravje.

Čeprav je sodelovanje med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Varuhom potekalo dobro, saj smo odgovore prejemali v postavljenem roku, pa se Varuh še vedno srečuje z dolgotrajnim odločanjem ZZZS v zvezi s pravicami posameznikov, kar je zaskrbljujoče.

Poleg tega ZZZS odločbe o podaljšanju bolniškega staleža pogosto izdaja za nazaj. Na to nedopustno prakso smo ZZZS že večkrat opozorili, tako v neposrednih stikih kot tudi v letnem poročilu. Ta problematika je močno izstopala že v letu 2019. Skladno z 82. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zdravstvena komisija izda odločbo o svoji odločitvi o pritožbi najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe. Zdravstvena komisija je v primeru pobudnika o pritožbi pobudnika odločala predolgo. Varuh meni, da v tovrstnih primerih ZZZS krši načelo dobrega upravljanja.

Varuh se prav tako še vedno srečuje s težavami, ko je potrebno sodelovanje dveh soodločevalcev – ZPIZ in ZZZS, o čemer podrobneje pišemo v primerih (podrobneje o tem gl. razdelek 2.16.3.2 Zdravstveno zavarovanje, Dolgotrajno odločanje ZZZS zaradi neusklajenosti postopkov z ZPIZ).

Priporočilo št. 51: Varuh predlaga ZZZS in ZPIZ, da sprejmeta ukrepe in uskladita (racionalizirata) vodenje postopkov na način, da bo zagotovljeno odločanje v predpisanem roku, ter zavarovane osebe pri tem ne bodo utrpele škode.

 

Sobivanje starša v zdravstvenem zavodu z otrokom

Varuh je že v letu 2019 obravnaval problematiko pravice do nadomestila plače za nego otroka, ki je hospitaliziran in ga eden od staršev spremlja v bolnišnici. Stališče Varuha je bilo, da je ob uveljavitvi pravice do sobivanja v času bolnišnične obravnave, vključno s prehrano in nastanitvijo upravičenca do sobivanja pri izvajalcu bolnišnične obravnave ali zdraviliške rehabilitacije ter pravice do denarnega nadomestila v času začasne zadržanosti od dela zaradi sobivanja za ves čas trajanja pravice do sobivanja, nujno zvišati tudi starostno mejo otrok, ki bodo upravičeni do sobivanja enega izmed staršev (ali skrbnikov). V priporočilu 104 (2019) je Varuh predlagal Ministrstvu za zdravje, naj v spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uredi nadomestila za nego za starša hospitaliziranega otroka v najkrajšem možnem času, in sicer tako, da bodo starši, katerih otroci so hospitalizirani, upravičeni do nadomestila za nego ves čas njihovega spremstva otroka v bolnišnici. Omenjeno problematiko je uredil šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP6) iz 25. novembra 2020. Varuh je ureditev, ki jo je prinesla določba 98. člena PKP-6, ocenil kot delno ustrezno. Kot pozitivno smo ocenili, da je bila starostna meja otrok dvignjena. Smo pa MZ opozorili, da smo zaznali težave pri spremljanju otrok s posebnimi potrebami (predvsem avtistov). S tem smo želeli opozoriti, da starostna meja ni vedno merodajna in da je potrebno upoštevati tudi mentalno starost (pri otrocih in odraslih s posebnimi potrebami). MZ smo posebej opozorili, da po mnenju Varuha določitev starostne meje na način, kot ga je v 146. členu predloga ZZVZZ-1 zapisalo MZ, ne zajame ustrezno vseh kategorij otrok (npr. sedemletnikov, ki niso postavljeni pod skrbništvo, nimajo težke možganske okvare ali posebno težkega zdravstvenega stanja, so pa napoteni na rehabilitacijo v zdravilišče – težko si je predstavljati, da bi katerikoli sedemletnik to zmogel brez prisotnosti vsaj enega od staršev).

Navedeno je nato uredila novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O) iz marca 2021, ki je prinesla rešitve, ki končno kažejo na razumevanje položaja staršev in njihovih bolnih otrok. Varuh je pozdravil odločitev Državnega zbora iz marca 2021 in pričakuje, da bo vsebina, ki jo je prinesel ZZVZZ-O, našla svoje mesto tudi v novem ZZVZZ-1. Glede na že res dolgotrajno pripravo novega ZZVZZ-1 (na kar opozarjamo že več let) pričakujemo, da bo ta sprejet čim prej.

Priporočilo št. 48: Varuh pričakuje, da bo ureditev, ki jo je prinesel ZZVZZ-O, našla svoje mesto tudi v novem ZZVZZ-1. Glede na že res dolgotrajno pripravo novega ZZVZZ-1 (na kar opozarjamo že več let) pričakujemo, da bo ta sprejet čim prej.

 

Uveljavljanje pravice do nege otroka v primeru ločenih staršev

Praksa ZZZS je sicer ustrezna, ni pa v skladu s pravno podlago, saj glede na določbo šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ obveznosti zagotavljanja nege v nobenem primeru ni mogoče raztegniti na bivšega zakonca. ZZZS je zagotovil, da bo določba zaradi neskladja med gramatikalnim zapisom in razlago navedene določbe pri naslednji spremembi Pravil OZZ ustrezno preoblikovana. Pojem »posvojitelj« na obrazcu izjave, s podpisom katere eden od staršev jamči, da nege za otroka iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti drugi od staršev oz. drug posvojitelj, rejnik, skrbnik, posega v dostojanstvo posvojitelja.

Ob proučitvi pojasnil ZZZS smo ugotavljali, da našega stališča morebiti nismo dovolj jasno zapisali oziroma je bilo narobe razumljeno. Zato smo na ZZZS posredovali še en dopis, v katerem smo navedli, da se sicer strinjamo z njihovimi pojasnili, vendar pa glede na dikcijo šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ temu ni tako. Pravila cilju, da imata pravico do začasne zadržanosti od dela zaradi nege oba starša (in drugi upravičenci, navedeni v ZZVZZ in Pravilih OZZ), ne sledijo in v šestem odstavku 138. člena Pravil OZZ po našem mnenju pravico ožijo zgolj na zakonca. Da je tako urejanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja neustavno, je ugotovilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-50/97 z dne 16. 12. 1999. ZZZS nam je v odgovor sporočil, da bo določba šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ zaradi neskladja med gramatikalnim zapisom in razlago navedene določbe pri naslednji spremembi Pravil OZZ ustrezno preoblikovana.

Priporočilo št. 49: Varuh priporoča, da ZZZS ustrezno preoblikuje šesti odstavek 138. člena Pravil Obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), da ta ne bodo govorila več samo o zakoncu. ZZZS naj iz obrazcev izbriše besedo »posvojitelj«.

 

2.16.1.2 Zdravstveno varstvo

Na podpodročju zdravstvenega varstva smo v letu 2020 obravnavali 143 zadev, kar je bistveno več (indeks glede na leto 2019 je 176,54) kot v letu 2019. Odstotek utemeljenih je bil glede na število obravnavanih zadev in glede na utemeljenost pobud na področju zdravstvenega zavarovanja relativno nizek, in sicer 15,6-odstoten.

V letošnjem letu je bilo na področju zdravstvenega varstva predstavljenih več zakonodajnih predlogov, na katere se je odzval tudi Varuh. Precej pretresov je povzročil predlog Zakona o nalezljivih boleznih (Predlog ZNB, EVA 2019-2711-0001), ki je bil v javni razpravi in ga je Varuh preučil na lastno pobudo (podrobneje o tem glejte v razdelku 3.16.1.2 Zdravstveno varstvo, Pripombe Varuha na predlog Zakona o nalezljivih boleznih). Pregledali smo tudi Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ministrstvu za zdravje (MZ) smo posredovali pripombe in priporočila glede obeh predlogov zakonov. V nadaljevanju navajamo predloge, ki smo jih podali na Predlog ZNB. Predlogi na Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pa so predstavljeni na področju institucionalnega varstva (gl. poglavje 2.17 Socialne zadeve). Odziva MZ glede Varuhovih predlogov do priprave tega prispevka nismo prejeli. Pričakujemo, da bodo pripombe in priporočila Varuha upoštevana v nadaljevanju postopka sprejemanja predloga obeh zakonov.

Varuh spremlja »odsotnost« normativne dejavnosti na področju zdravstvenega varstva. V zvezi s tem je Varuh v letnem poročilu že v letu 2019 ponovno opozoril na neurejeno področje dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Kljub Varuhovemu opozorilu MZ še vedno ni pripravilo zakona. MZ pripravlja predlog novega Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije že od septembra 2015. Tudi v letu 2020 se to področje ni uredilo, čeprav smo že leta 2018 prejeli zagotovilo predstavnikov MZ, da je predlog zakona v pripravi in bo v javno obravnavo posredovan v letu 2019. Varuh meni, da je nesprejemljiva časovna nedorečenost urejanja področja. Zato smo na sestanku z ministrom za zdravje dne 7. 1. 2020 znova opozorili na omenjeni problem. MZ nam ni dalo jasnih odgovorov glede tega, kdaj bo Zakon pripravljen, saj po njihovem mnenju omenjena problematika ne spada med prioritetna področja.

Kljub pozivom Varuha tudi leto 2020 ni prineslo zakonodajne ureditve na področju psihoterapije. Varuh je tudi v letu 2020 MZ opozarjal na nujnost ureditve področja psihoterapije. Ponovno smo poudarili, da na neurejenost tega področja opozarjamo že vrsto let, naša priporočila pa žal ostajajo neuresničena. MZ smo pozvali, da nam sporoči, kdaj bo (znova) pristopilo k ureditvi področja psihoterapije, ki je v času, ko naša življenja kroji koronavirus, še toliko bolj pomembno. Odgovora MZ do konca leta 2020 nismo prejeli, zato bomo na neurejenost tega, za zdravje prebivalcev Slovenije pomembnega področja, še naprej opozarjali.

Varuh drugo leto zapored opozarja na problematiko samoinjektorjev adrenalina v šolah, o čemer smo obsežno pisali že v Letnem poročilu Varuha za leto 2019. Varuh je MZ v septembru 2020 ponovno pozval, da čim prej skliče sestanek vseh deležnikov, vendar se MZ na naš poziv ni odzvalo. Varuh bo problematiko zato še naprej obravnaval.

Varuh je prav tako nadaljeval z obravnavo problematike razvojnih ambulant, z obravnavo katere smo začeli že leta 2019. V letu 2020 smo svoje ugotovitve posredovali MZ, MDDSZ in MIZŠ. Varuh ocenjuje, da: (1) je glede na potrebe nujno vzpostaviti več timov razvojnih ambulant (dejstvo pa je, da še za obstoječe time ni mogoče zagotoviti kadra); (2) če ga še ni, je treba vzpostaviti v zakonu predvideno koordinativno telo; (3) glede na to, da ni mogoče zagotoviti kadra za optimalno izvajanje programa je nujno, da koordinativno telo pripravi predlog srednjeročnega oz. dolgoročnega načrta zagotavljanja kadra skladno s potrebami (vpis na fakultete, morebitne predloge glede vsebin izobraževanja ipd.); (4) urediti financiranje specializacij (klinični psihologi, logopedi ...) na način, kot je to urejeno za zdravnike (ZZZS ali proračun RS); (5) urediti ustrezno plačilo kadra, po vzpostavitvi sistemskih rešitev, ki bodo zagotovile kadre na trgu dela, pa smiselno uvajati in financirati nove time.

Do začetka pisanja tega poročila se je na naše poročilo odzvalo le MDDSZ, ki se je do poročila opredelilo in predstavilo svoje aktivnosti v smeri vzpostavitve novega instituta »predstavnik družine«. V skladu s Pravilnikom o predstavniku družine na področju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 3/20) so predstavniki družine že bili imenovani.

Varuh je kot splošno vprašanje obravnaval tudi problematiko pomanjkanja zdravnikov družinske medicine (podrobneje o tem glej razdelek 2.16.3.3 Zdravstveno varstvo, Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine) in problematiko redkih bolezni, o čemer podrobneje poročamo v primerih (podrobneje o tem glej razdelek 2.16.3.3 Zdravstveno varstvo, Problematika redkih bolezni). Ukvarjali smo se tudi z neaktivnostjo MZ pri sprejemanju Pravilnika o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (Pravilnik). Pobudniki so nas seznanili z dolgotrajno pripravo Pravilnika na MZ, zato smo MZ pozvali, da nas seznani s časovnico priprave Pravilnika. Po naknadno poslani urgenci nas je MZ obvestilo, da je Pravilnik v postopku podpisovanja na MZ, čemur je sledila objava v Uradnem listu RS.

Priporočilo št. 52: Varuh pristojnim priporoča, da sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotovili zadostno število zdravnikov družinske medicine.

Priporočilo št. 53: Varuh pričakuje, da bo Ministrstvo za zdravje sledilo postavljenim rokom pri vzpostavitvi registra redkih nemalignih bolezni. Veseli nas tudi, da se bodo s posredovanjem informacij med pacienti oziroma njihovimi starši določene težave (npr. pomanjkanje informacij) ustrezno razrešile. Varuh bo problematiko spremljal še naprej.

V Letnih poročilih Varuha človekovih pravic za leto 2018 in leto 2019 smo pisali o problematiki preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v domovih za starejše, ki smo jo poglobljeno obravnavali leta 2018. V letu 2020 nismo mogli nadaljevati obravnave problematike zaradi epidemije covid-19. Z obravnavo bomo nadaljevali takoj, ko bo to dopuščala epidemiološka situacija.  

 

Težave z namestitvijo oseb po zaključenem bolnišničnem zdravljenju

Varuh je prejel več pobud, v katerih so se pobudniki srečevali s težavami, ki so zadevale namestitev svojca po zaključeni hospitalizaciji. Ugotovili smo, da v Sloveniji primanjkuje kapacitet, kamor bi lahko nameščali posameznike, ki so zaključili bolnišnično zdravljenje, vendar niso sposobni samostojnega bivanja, ampak potrebujejo stalno nego druge osebe. Za nastanitev v DSO so tovrstni posamezniki pogosto prezahtevni, saj DSO ne premorejo zdravstvenih kapacitet, ki jih taka oseba potrebuje. Zato smo MZ predlagali v razmislek vzpostavitev neke vrste »negovalnih bolnišnic«, kamor bi za krajši ali daljši čas lahko nastanili posameznike, ki bi potrebovali tovrstno pomoč.

Varuh se je seznanil s pismom pobudnice, katere mož je bil hospitaliziran, bolnišnica pa ga je želela po končanem zdravljenju odpustiti, kljub pojasnilom pobudnice, da za moža ne bo zmogla skrbeti. Pobudničinega moža nobena izmed institucij, pri katerih je pobudnica iskala pomoč, ni hotela sprejeti. Varuh je MZ seznanil s svojimi ugotovitvami in stališčem, ki zadeva sistemsko pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje, njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja. Zato Varuh od MZ pričakuje načrtovanje in sprejem ukrepov, ki bodo predstavljali dolgoročno rešitev opisanih težav.

Priporočilo št. 54: Varuh ocenjuje, da s sistemskega vidika ni ustrezno poskrbljeno za zagotavljanje ustreznih namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje, njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja. Varuh od Ministrstva za zdravje pričakuje načrtovanje in sprejem ukrepov, ki bodo predstavljali dolgoročno rešitev opisanih težav.

 

Informacijska podpora za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov

Varuh je prejel pismo pobudnikov, ki so od MZ in NIJZ zahtevali, da aktivno pristopita k razreševanju problema zagotavljanja informacijske podpore preventivnemu programu za otroke in mladostnike, tako na ravni izvajalcev preventivnega programa kot zagotovitvi podatkov na nacionalni ravni za upravljanje programa in načrtovanje zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov. Varuh ocenjuje, da glede na navedbe NIJZ, reševanje problematike poteka. Varuh bo vzpostavljanje informacijske podpore za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov pozorno spremljal tudi vnaprej in se po potrebi vključeval v njeno reševanje.

Priporočilo št. 56: Varuh Ministrstvu za zdravje in NIJZ predlaga, da aktivno pristopita k razreševanju problema zagotavljanja informacijske podpore preventivnemu programu za otroke in mladostnike, tako na ravni izvajalcev preventivnega programa kot zagotovitvi podatkov na nacionalni ravni za upravljanje programa in načrtovanje zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov.

 

Pravica do izposoje medicinskih pripomočkov začasno nepomičnemu zavarovancu

Pobudnik je Varuhu navajal, da je bil po poškodbi odpuščen iz bolnišnice z navodilom, da mora ležati dva meseca brez obremenjevanja obeh nog. Ob odpustu so mu zagotovili, da bo dobil v izposojo vse potrebne pripomočke, kot jih je imel na razpolago v bolnišnici. Izdali so mu naročilnico za voziček, ostale naročilnice (za negovalno posteljo, trapez za obračanje in toaletni stol) pa naj bi dobil pri osebni zdravnici. Ta mu je nato povedala, da pravica do izposoje teh pripomočkov pripada zgolj trajno nepomičnim zavarovancem z nego na domu, zato mu ustrezne naročilnice ni mogla izdati.

Obrnili smo se na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj nas je zanimalo, kakšne možnosti ima začasno nepomični zavarovanec, ki si ne more privoščiti plačila izposoje medicinskih pripomočkov, ki jih potrebuje za nego na domu. ZZZS je odgovor Varuhu zaključil z ugotovitvijo, da strokovna služba ZZZS ne more predlagati Skupščini ZZZS v proučitev predloga, za katerega ne obstajajo utemeljeni razlogi in s katerim se tudi sama ne strinja.

Varuh ne more presojati odločitev zdravnikov, saj gre za strokovna vprašanja s področja medicine. Vseeno pa menimo, da bi bilo primerno, da bi ZZZS pravico do izposoje medicinskih pripomočkov (negovalne postelje, trapeza za obračanje in toaletnega stola) zagotavljal tudi začasno nepomičnim osebam.

Priporočilo št. 57: Varuh predlaga, da ZZZS pravico do izposoje medicinskih pripomočkov (negovalne postelje, trapeza za obračanje, toaletnega stola itd.) zagotavlja tudi začasno nepomičnim osebam.

 

Dolgotrajna priprava Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije

Dejavnost homeopatije v Sloveniji lahko opravlja le zdravnik. Zdravniku, ki opravlja to dejavnost, pa se odvzame licenca oziroma se mu ne izda dovoljenja za delo. Slovenija je edina članica Evropske unije s tovrstno ureditvijo, MZ pa pripravlja predlog novega Zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije že od septembra 2015. MZ nam na naše poizvedovanje ni dalo jasnih odgovorov glede tega, kdaj bo Zakon pripravljen. Pojasnjujejo, da se pripravljajo zakonske podlage za prioritetna področja, zato ne morejo napovedati, kdaj se lahko pričakuje, da bo zakon pripravljen. Varuh odziva in ravnanja MZ ne sprejema. Menimo, da MZ s tem, ko že več let ne pripravi ustrezne zakonske podlage, krši 74. člen Ustave RS (podjetništvo) in načelo dobrega upravljanja.

 

2.16.2 Uresničevanje pretekih Varuhovih priporočil

V nadaljevanju posebej izpostavljamo pretekla aktualna priporočila Varuha, ki ostajajo v celoti neuresničena:

·      Priporočilo št. 100 (2019): Varuh znova predlaga Vladi Republike Slovenije, naj v postopku priprave sprememb zakonodaje prouči možnost, da bi pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika zadržala njeno izvršitev.

·      Priporočilo št. 101 (2019): Varuh predlaga Vladi Republike Slovenije, naj v postopku priprave sprememb zakonodaje prouči možnost, da ima zavarovanec do prejema odločitve o predlogu osebnega zdravnika priznano delovno nezmožnost oziroma odobreno bolniško odsotnost.

·      Priporočilo št. 103 (2019): Varuh predlaga ZZZS, naj osebne zdravnike z okrožnico dosledno opozarja na spoštovanje 244. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

·      Priporočilo št. 98 (2019): Sistem pravic in njihove omejitve lahko ureja le zakon. Varuh znova opozarja Ministrstvo za zdravje in Vlado Republike Slovenije, da je treba pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so urejene s podzakonskim aktom, nemudoma urediti v ustreznem zakonu. Neustavno urejanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je ugotovilo že ustavno sodišče v odločbi U-I-50/97 z dne 16. 12. 1999.

·      Priporočilo št. 96 (2019): Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, naj nemudoma določi časovni načrt za pripravo predloga zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije ter zagotovi, da bo predlog tega novega zakona v skladu s časovnim načrtom (čim prej) poslan v javno obravnavo.

·      Priporočilo št. 95 (2019): Varuh priporoča Ministrstvu za zdravje, naj nemudoma skliče sestanek predstavnikov Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ZZZS in NIJZ ter pripravi pravne podlage za dostopnost samoinjektorjev adrenalina v šolah.

·      Priporočilo št. 39 (2018), s katerim Varuh Ministrstvu za zdravje priporoča, naj pripravi celovito analizo vzrokov za čakalne dobe in sistemske organizacije zdravstva ter predloge za odpravo upravnih ovir in poenostavitev postopkov, ki bodo spoštovali tudi pacientov čas.

·      Priporočilo št. 38 (2018): Varuh je Vladi priporočil, naj pripravi dopolnitve zakona o pacientovih pravicah, ki bodo upoštevale, da je večina teh pravic urejena tudi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja. (Odziva Vladne zavrnitve realizacije zaradi nestrinjanja ne sprejemamo.)

·      Priporočilo št. 61 (2017), naj Ministrstvo za zdravje brez odlašanja pripravi merila za določitev mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, na podlagi katerih bo Vlada Republike Slovenije v letu 2018 določila mrežo in s tem zagotovila enakopravne možnosti javnim in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, uporabnikom pa enakopravno dostopnost do izvajalcev.

·      Priporočilo št. 57 (2016), naj Ministrstvo za zdravje v letu 2017 pripravi zakonsko ureditev opravljanja psihoterapevtskih storitev.

·      Priporočilo št. 58 (2016), naj Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije prouči možnost cenovne razčlenitve zdravstvenih storitev (na stroške dela in stroške materiala), saj bi tako omogočili večji pregled nad porabljenimi sredstvi, pobudnikom pa omogočili izbiro za doplačilo nadstandarda.

·      Priporočilo št. 59 (2016), naj se pravice, ki jih imajo posamezniki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so odvisne od njihovega prebivališča, uredijo z zakonom.

·      Priporočilo št. 124 (2013): Varuh Ministrstvu za zdravje priporoča, naj čim prej pripravi izhodišča za reformo zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter organizira široko javno razpravo vseh, ki jih to zadeva. V javno razpravo naj pošlje več alternativnih rešitev, podprtih z vsemi ustreznimi podatki, zlasti pa o njihovih finančnih posledicah za bolnike.

Delno neuresničeno ostaja tudi priporočilo št. 41 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj se po opravljeni analizi Zakon o nalezljivih boleznih ustrezno dopolni, da bo še naprej zagotavljal ustrezno varstvo vseh pred nalezljivimi boleznimi ter upošteval znanstvena in strokovna spoznanja glede tveganj in stranskih učinkov cepljenja.

 

2.16.3 Nova priporočila in ...

 

2.16.3.1 Nova priporočila

Varuh na podlagi obravnavanih zadev na pristojne organe oblasti naslavlja naslednja priporočila:

48. Varuh pričakuje, da bo ureditev, ki jo je prinesel 98. člen PKP6, vključno s prej navedenimi predlogi, našla svoje mesto tudi v novem ZZVZZ-1. Glede na že res dolgotrajno pripravo novega ZZVZZ-1 (na kar opozarjamo že več let) pričakujemo, da bo ta sprejet čim prej. Če se to vendarle ne bi zgodilo, pričakujemo, da bo ukrep z dopolnitvami umeščen v ZZVZZ.

49. Varuh priporoča, da ZZZS ustrezno preoblikuje šesti odstavek 138. člena Pravil Obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), da ta ne bodo govorila več samo o zakoncu. ZZZS naj iz obrazcev izbriše besedo »posvojitelj«.

50. Varuh priporoča, da ZZZS po pridobitvi naročilnice posameznike, ki potrebujejo medicinski pripomoček, pozove k vložitvi vloge za odobritev medicinskega pripomočka, s tem pa jim omogoči uporabo pravnih sredstev zoper odločbo ZZZS. 

51. Varuh predlaga ZZZS in ZPIZ, da sprejmeta ukrepe in uskladita (racionalizirata) vodenje postopkov na način, da bo zagotovljeno odločanje v predpisanem roku, ter zavarovane osebe pri tem ne bodo utrpele škode.

52. Varuh pristojnim priporoča, da sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotovili zadostno število zdravnikov družinske medicine.

53. Varuh pričakuje, da bo Ministrstvo za zdravje sledilo postavljenim rokom pri vzpostavitvi registra redkih nemalignih bolezni. Veseli nas tudi, da se bodo s posredovanjem informacij med pacienti oziroma njihovimi starši določene težave (npr. pomanjkanje informacij) ustrezno razrešile. Varuh bo problematiko spremljal še naprej.

54. Varuh ocenjuje, da s sistemskega vidika ni ustrezno poskrbljeno za zagotavljanje ustreznih namestitvenih kapacitet za osebe, ki zaključijo bolnišnično zdravljenje, njihovo zdravstveno stanje pa jim ne omogoča samostojnega življenja. Varuh od Ministrstva za zdravje pričakuje načrtovanje in sprejem ukrepov, ki bodo predstavljali dolgoročno rešitev opisanih težav.

55. Varuh Ministrstvo za zdravje poziva, da ustrezno ukrepa in člane Komisij UPN I in II seznani s pravilnim vodenjem postopka in odločanjem, ki ga bo možno tudi preizkusiti, da se primer, kot ga je izkusila pobudnica, ne bi več ponovil.

56. Varuh Ministrstvu za zdravje in NIJZ predlaga, da aktivno pristopita k razreševanju problema zagotavljanja informacijske podpore preventivnemu programu za otroke in mladostnike, tako na ravni izvajalcev preventivnega programa kot zagotovitvi podatkov na nacionalni ravni za upravljanje programa in načrtovanje zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov.

57. Varuh predlaga, da ZZZS pravico do izposoje medicinskih pripomočkov (negovalne postelje, trapeza za obračanje, toaletnega stola itd.) zagotavlja tudi začasno nepomičnim osebam.

58. Varuh priporoča, naj vsakokratni minister za zdravje čimprej imenuje zdravstveni svet, ta pa naj čimprej prične z delom.

59: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi sistemske rešitve za zaposlene osebe, ki na svojem domu varujejo težko bolne svojce.