Leta 2020 je na področju stanovanjskih zadev manjše število obravnavanih zadev kakor v predhodnem letu.

Enako kot v prejšnjih letih tudi letos ne poročamo o vsebinsko bistveno drugačnih problematikah in vprašanjih.

Sama statistika ne odraža dejanskega stanja, zato kot v preteklih poročilih ponovno poudarjamo, da število prispelih in obravnavanih pobud ne pomeni, da je stanovanjska politika ustrezna. Pobudniki so pomoč Varuha iskali zaradi različnih težav.

Težave so povezane z iskanjem neprofitnih stanovanj in njihovim vzdrževanjem, obveznosti, ki se ji občine pogosto želijo izogniti. Težave se pojavljajo tudi pri komunikaciji z občinami.

Vedno znova se je pokazalo, da občine ne razpolagajo z zadostnim fondom neprofitnih najemnih stanovanj, da bi lahko zagotovile ustrezno bivanje svojih občanov, pri čemer Varuh ponovno izpostavlja problematiko ranljivih skupin, kot so invalidi, starejši, mladi, družine, ki živijo v nasilju, brezdomci itd.

Pobudniki so se na nas obračali tudi zaradi neprimernih življenjskih razmer v tržnih stanovanjih in pa zaradi težav s sosedi in upravniki. V teh primerih Varuh skladno s svojimi pristojnostmi lahko le napoti na druge pristojne organe.

Varuh se je na žalost pri obravnavi pobud srečal tudi z neprimernim odnosom lokalne skupnosti oz. občine do občanov in ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja, saj občina pobudniku na njegov dopis ni odgovorila. S tem smo občino tudi seznanili in ji priporočili, da na pobudnikove dopise in dopise ostalih pošiljateljev, ki se obračajo na občino, odgovarja ob pogojih in v roku, ki ga določa Uredba o upravnem poslovanju. Občina je naše priporočilo sprejela.

Pri proučevanju pobud smo ugotovili, da niso zakonsko določene pravice in dolžnosti uporabnikov najemnih neprofitnih stanovanj v zvezi s solidarno odgovornostjo za dolgove.

Problematika najemnih razmerij med nevladnimi organizacijami in državo

Varuh se je na lastno pobudo seznanil tudi s problematiko najemnih razmerij med nevladnimi organizacijami in državo, konkretno s primerom nevladnih organizacij, ki delujejo na naslovu Metelkova 6.

V luči navedenega je Varuh želel opozoriti na nujnost dialoga med organi oblasti in nevladnimi organizacijami. Kot smo zapisali že v poslanici ob mednarodnem dnevu človekovih pravic v decembru 2020 sta, da ne bi zašli še v krizo vrednot, na vseh področjih nujni aktivna dvosmerna komunikacija in dialog. Le tako namreč lahko dosežemo dogovore in presežemo konflikte, nesoglasja in nestrpnost. Nobena kriza ne sme in ne more biti opravičilo za pomanjkanje dialoga, za arbitrarno sprejemanje odločitev ali posege vanje s pozicije moči. Nenazadnje je družbeno odgovorna skupnost tista, ki prispeva k soustvarjanju pozitivne družbene klime in kulture dialoga. Le tako bo tudi proces okrevanja po pandemiji koronavirusne bolezni lahko učinkovit.

Varuh je Ministrstvo za kulturo pozval, da pristopi h konstruktivnemu dialogu z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na naslovu Metelkova 6, katerim je ministrstvo oktobra 2020 posredovalo predlog za sporazumno prekinitev najemne pogodbe in poziv, da stavbo zapustijo do konca januarja 2021.

Naloga Varuha ni presojati utemeljenosti ali celo zakonitosti najema, uporabe ali odpovedi najemnega razmerja, zato se do teh vprašanj nismo opredeljevali. Varuh pa mora opozoriti na dolžnost države, da nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic, kot sta na primer Mirovni inštitut in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), ki delujeta na Metelkovi 6, pomaga pri uresničevanju njihovega poslanstva in odpravi nepotrebne, nezakonite ali arbitrarne omejitve prostora civilne družbe, še posebej tiste, ki se nanašajo na svobodo zbiranja, združevanja in izražanja.

Glede na navedeno smo Ministrstvo za kulturo pozvali, da pristopi k dialogu z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na naslovu Metelkova 6, ter skupnemu iskanju rešitev, ki bodo nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic in svoboščin, zagotovile nemoteno delovanje. Pri tem smo omenjeno ministrstvo prosili tudi, da isto skrb nameni tudi drugim nevladnim organizacijam na istem naslovu, ki prav tako pomembno prispevajo k naši skupni družbi.

Odgovora Ministrstva za kulturo do konca leta 2020 nismo prejeli, prejeli smo ga šele v januarju 2021.

Iz odgovora izhaja, da je omenjeno ministrstvo sicer pristopilo k sklicu sestankov, vendar pa med ministrstvom in nevladnimi organizacijami prihaja do razhajanj glede načina izvedbe sestankov. Varuh pri svojem priporočilu vztraja.

Priporočilo št. 84: Varuh priporoča, naj Ministrstvo za kulturo in ostala ministrstva nevladnim organizacijam, ki delujejo na Metelkovi 6, in ostalim nevladnim organizacijam pomaga pri uresničevanju njihovega poslanstva in odpravi nepotrebne, nezakonite ali arbitrarne omejitve prostora civilne družbe, še posebej tiste, ki se nanašajo na svobodo zbiranja, združevanja in izražanja.

Pripombe Varuha na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E)

V letu 2020 je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravilo in dalo v obravnavo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E). Varuh je pripravil pripombe in predloge na osnutek zakona in jih poslal MOP.

Po preučitvi osnutka zakona smo uvodoma ugotovili, da ta (delno) ureja nekatera področja, na katera je Varuh v preteklosti že opozarjal Ministrstvo za okolje in prostor. Kljub temu pa smo menili, da rešitve niso pripravljene dovolj celovito. Ministrstvo za okolje in prostor namreč kljub večletnim opozorilom Varuha ni pripravil celovite prenove stanovanjske zakonodaje, s tem pa se v nedoločeno prihodnost zamika ureditev vrste vprašanj, ki pomembno vplivajo na življenje prebivalcev Republike Slovenije.

Pri tem smo izpostavili predvsem dejstvo, da veljavna zakonodaja na področju stanovanjske problematike ne rešuje težav, s katerimi se pri reševanju stanovanjskega problema srečujejo (nekatere) ranljive skupine. Varuh se je pri svojem delu seznanil s problematiko tujcev in oseb z mednarodno zaščito, ki na podlagi veljavne zakonske ureditve ne sodijo med upravičence do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem, ter s problematiko starejših stanovalcev oskrbovanih stanovanj, ki poročajo o neustrezni gradnji, ki ni skladna z veljavno zakonodajo, neprimerni uporabi skupnih prostorov, težavah z upravniki in neodzivnosti inšpekcij.

Težavo predstavlja tudi neurejena problematika najemnih razmerij v denacionaliziranih stanovanjih, predlog zakona pa tudi ne obravnava neenake ureditve na področju upravljanja poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb v primerjavi s stanovanjskimi oziroma stanovanjsko-poslovnimi stavbami.

V zvezi s samim predlogom zakona je Varuh sicer pozdravil dejstvo, da se razširja in podrobneje opredeljuje nabor nalog stanovanjske inšpekcije, saj smo Ministrstvo za okolje in prostor večkrat opozorili na (pre)majhne pristojnosti navedene inšpekcijske službe. Kljub temu smo izrazili zaskrbljenost, saj je iz predloga zakona razvidno, da sredstva za dodatno zaposlitev stanovanjskih inšpektorjev (kakor tudi sredstva za izvajanje ostalih, v noveli zakona predvidenih sprememb!) v proračunu niso zagotovljena.

V zvezi s predlaganimi spremembami na področju upravljanja smo zapisali, da Varuh že več let opozarja na problematiko delovanja upravnikov oziroma preprečevanje anomalij pri njihovem delu ter njihov učinkovit nadzor. Ugotavljamo, da je predlog zakona sicer naslovil to področje, vprašanje pa je, ali bodo na ta način onemogočene vse morebitne zlorabe. Bistven pri tem je hiter in učinkovit nadzor, pri čemer smo izrazili bojazen, da tudi sprememba zakona izboljšav na področju nadzora ne bo prinesla. 

Varuh pri svojem delu obravnava tudi problematiko zmanjševanja fonda neprofitnih najemnih stanovanj, na katero, enako kot v vseh zgoraj navedenih primerih, smo opozorili v več letnih poročilih. Iz pobud ugotavljamo, da se stanje na tem področju ne izboljšuje, zaradi česar na čakalnih listah za dodelitev ostajajo tudi osebe, ki zaradi svojih zdravstvenih ali drugih težav bivajo v zanje povsem neprimernih razmerah ter bivalnih pogojih. Varuh meni, da država na ta način ne izpolnjuje svoje ustavne obveznosti, in sicer da ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

Kot je razvidno iz predloga zakona, se Ministrstvo za okolje in prostor zaveda, da je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj prenizka višina neprofitne najemnine, in da zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine vse od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov. Obstoječe neprofitne najemnine tako lastnikom stanovanj ne omogočajo niti ohranitve obsega obstoječega fonda javnih najemnih stanovanj niti investicij v gradnjo novih javnih stanovanj. Predvidene zakonske rešitve smo zato pozdravili, vendar pa smo menili, da bo poleg sedaj sprejetih ukrepov potrebna tudi celovita sprememba stanovanjske politike, ki bo omogočila izmerljiv dvig števila dostopnih stanovanj.

Do pripomb in priporočil Varuha se je opredelilo Ministrstvo za okolje in prostor, pri čemer velja izpostaviti predvsem, da nam je navedeno ministrstvo sporočilo, da se zaveda, da pomeni predlagana novela zakona, če bo sprejeta, le prvi korak k umiritvi in ureditvi stanja na stanovanjskem področju. Zapisali so, da bo v prihodnje nedvomno treba pristopiti k celoviti reformi stanovanjskega področja in pripraviti nov zakon. K sistemski prenovi stanovanjske zakonodaje pa, tako Ministrstvo za okolje in prostor, bo pristopilo po opravljeni implementaciji nujnih sprememb v okviru novele obstoječega zakona, v okviru novele zakona priprave SZ-1E pa bo upoštevalo tisti del predlogov Varuha, ki se navezujejo na vsebino odprtih členov obstoječega zakona.

V času pisanja letnega poročila Varuha novela zakona še ni bila sprejeta.

Varuh opozarja, da Ustava Republike Slovenije v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Stanovanjska politika države mora biti na strani ponudbe usmerjena v zagotavljanje ustreznih pogojev za izgradnjo stanovanj, na strani povpraševanja pa zlasti v opredelitev ciljnih skupin, ki bodo upravičene do pomoči pri pridobitvi ustreznega stanovanja. Z ustrezno stanovanjsko politiko je treba še zlasti prispevati k varstvu družine, starejših, funkcionalno oviranih oseb in drugih ranljivih skupin prebivalstva. Stanovanjska politika ni samo v pristojnosti države, temveč zlasti lokalne skupnosti, ki z učinkovito zemljiško politiko in povečano komunalno opremljenostjo zemljišč za gradnjo, zlasti javnih najemnih stanovanj, izboljša dostopnost do vseh vrst stanovanj.

Priporočilo št. 85: Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor pristopi k celoviti prenovi zakonodaje na področju stanovanjskih zadev, predvsem Stanovanjskega zakona, pri čemer naj upošteva (predhodna) priporočila Varuha.
 

2.24.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil

V nadaljevanju posebej izpostavljamo pretekla Varuhova priporočila, ki ostajajo še naprej v celoti neuresničena:

·         Priporočilo št. 156 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor v spremembah Stanovanjskega zakona določi obveznost občin, da zagotovijo določeno število bivalnih enot ustreznega bivanjskega standarda (glede na število prebivalcev) in da v določenih časovnih razmikih (npr. enkrat letno) objavijo razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

·         Priporočilo št. 158 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor kadrovsko okrepi stanovanjsko inšpekcijo, v Stanovanjskem zakonu naj določi njene pristojnosti tako, da bo imela možnosti za ukrepanje pri upravljanju večstanovanjskih stavb in  pri nadzoru nad izvajanjem predpisov s področja stanovanjskih razmerij ne glede na lastništvo stavb.

Opozarjamo tudi na naslednji pretekli priporočili Varuha, ki ostajata delno neuresničeni:

·         Priporočilo št. 84 (2018) in priporočilo št. 157 (2019): Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor izvede analizo upravljanja večstanovanjskih stavb in glede na ugotovitve pripravi spremembe veljavne ureditve, predvsem pa naj zagotovi stalni nadzor nad delom upravnikov v večstanovanjskih stavbah.

2.24.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha

Na podlagi obravnavanih zadev Varuh na pristojne organe oblasti naslavlja naslednja priporočila:

84. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za kulturo in ostala ministrstva nevladnim organizacijam, ki delujejo na Metelkovi 6, in ostalim nevladnim organizacijam pomaga pri uresničevanju njihovega poslanstva in odpravi nepotrebne, nezakonite ali arbitrarne omejitve prostora civilne družbe, še posebej tiste, ki se nanašajo na svobodo zbiranja, združevanja in izražanja.

85. Varuh priporoča, naj Ministrstvo za okolje in prostor pristopi k celoviti prenovi zakonodaje na področju stanovanjskih zadev, predvsem Stanovanjskega zakona, pri čemer naj upošteva (predhodna) priporočila Varuha.