1.9 CENTER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

1.9.1 Ključne dejavnosti Centra in splošne ugotovitve

Leto 2020 je predstavljalo prvo polno leto delovanja Centra za človekove pravice (Centra) po njegovi vzpostavitvi sredi leta 2019. Center, ki po zakonu ne obravnava pobud posameznikov po 26. členu ZVarCP, ima na podlagi 50.b člena ZVarCP naslednje naloge:

promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
organiziranje posvetovanj glede uresničevanja, spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi,
dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni, ki delujejo na področju uresničevanja, spodbujanja in razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Center je svoje delovanje v okviru razpoložljivih kadrovskih možnosti osredotočil na različne naloge delovanja, pri tem je sledil tudi časovnicam mednarodnih poročanj, posebej dinamiki izmenjave mnenj in poročanj v zvezi s situacijo in omejitvami človekovih pravic kot posledico epidemije covid-19, ki je zaznamovala tudi delo Centra v letu 2020. Predstavnica Centra je kot sourednica sodelovala tudi pri pripravi letnega poročila Varuha.

Izpostaviti velja, da država prepoznava ustanovitev in delovanje Centra kot primer dobre prakse v kontekstu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. To izrecno izpostavlja v Drugem poročilu Slovenije v prostovoljnem nacionalnem pregledu 2020 o implementaciji ciljev trajnostnega razvoja, ki ga je Vlada Republike Slovenija poleti 2020 posredovala Združenim narodom.[1] Center je v letu 2020 nudil strokovno podporo celotni instituciji Varuha v postopku akreditacije Varuha po Pariških načelih (1993) v okviru Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice GANHRI, ki se je po oddaji obsežne pisne vloge uspešno zaključil konec leta 2020. Poleg tega je tudi zaradi delovanja Centra Varuh pridobil akreditacijo s statusom A po Pariških načelih (več o tem glej v poglavju 1.7 Varuh kot nacionalna institucija za človekove pravice).

V nadaljevanju so na kratko prikazane ključne dejavnosti Centra v letu 2020. Podrobneje so dejavnosti Centra prikazane v razdelku 1.9.3 Nova priporočila in dejavnost Centra, ki je dostopen na spletni stani Varuha <www.varuh-rs.si> kot del spletne razširjene verzije letnega poročila. Dejavnosti Centra, povezane z epidemijo covid-19, pa so predstavljene v 3. poglavju tega poročila, ki je namenjen predstavitvi delovanja Varuha v zvezi z epidemijo covid-19.

1.9.1.1 Promocija, informiranje in izobraževanje ter dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe

Projekt »Če vidiš krivice, uporabi pravice« o otrokovih pravicah in možnostih pritožbe otrok neposredno Varuhu

Cilj projekta »Če vidiš krivice, uporabi pravice«, ki je potekal novembra in decembra 2020, nadaljuje pa se tudi v letu 2021, je bil prispevati k ozaveščanju in učinkovitejšemu uresničevanju mednarodno zagotovljenih standardov otrokovih pravic v Sloveniji. Projekt je namenjen tako ozaveščanju otrok in mladostnikov o njihovih pravicah kot tudi ozaveščanju otrok in mladostnikov o tem, da pri Varuhu obstaja zanje neodvisen, dostopen, varen, učinkovit, otrokom prijazen in na otroka osredotočen pritožbeni mehanizem, namenjen zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic v šoli, javnih institucijah ali kje drugje. S projektom smo želeli opolnomočiti otroke in krepiti zavest, da otroci niso le objekti pravic, ampak lahko tudi dejavno prispevajo k uresničevanju človekovih pravic, tako svojih kot človekovih pravic drugih.

Pripravili smo dva plakata, eden ozavešča o možnosti pritožbe otrok neposredno Varuhu, drugi pa ozavešča o človekovih pravicah. Poleg tega smo vse šole povabili, da ob Svetovnem dnevu otrok (20. novembra) z učenci med poukom na ustrezen način spregovorijo o človekovih pravicah – predlagali smo jim pogovorne teme in izhodišča. Vzpostavili smo tudi posebno brezplačno telefonsko številko in elektronski naslov. Za več informacij o projektu glej razdelka 1.9.3.2 in 2.5.1.4 tega poročila.

Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov

Center za človekove pravice je z namenom uresničevanja svoje naloge glede dajanja splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripravil in decembra 2020 objavil Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov. Kratki vodič je objavljen na spletni strani Varuha (tudi v pdf obliki): <www.varuh-rs.si/nc/vodic-mednarodne-pritozbe> (podrobneje o tem v razdelku 1.9.3.3).

Redno informiranje javnosti o delu Varuha na področju človekovih pravic invalidov

Center je v letu 2020 pričel tudi z rednim trimesečnim informiranjem javnosti o aktivnosti Varuha na področju človekovih pravic invalidov. Informacije o pregledu aktivnosti so redno objavljene tako na spletnih straneh Varuha kot tudi posredovane invalidskim organizacijam. Prvi tak pregled je bil narejen za trimesečno obdobje julij–september 2020[2], drugi pa za obdobje oktober–december 2020[3]. Razlog za tovrstno informiranje so bile številne dejavnosti Varuha glede pravic invalidov na različnih vsebinskih področjih, ki se med sabo povezujejo, bolj celovit pregled pa omogoča tudi jasnejše zavedanje o pomanjkljivostih pravne ureditve in o raznovrstnosti izzivov, s katerimi se srečujejo invalidi in različne invalidske organizacije. Informiranje se nadaljuje tudi v letu 2021.

1.9.1.2 Priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu KZ.1 – Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018 – osnutek posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu

Center je konec leta 2020 pripravil svoje prvo poročilo, Analizo tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika (KZ-1) v obdobju 2008–2018, in ga poslal v vednost in komentar Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Analiza je objavljena v maju 2021 in je dostopna tudi na spletnih straneh Varuha.

V okviru analize smo proučili 145 tožilskih spisov iz navedenega obdobja, s ciljem raziskati posamezne vidike pregona (npr. oblike naznanitve kaznivega dejanja, trajanje tožilskega postopka, vrste odločitev tožilstva), okoliščine zadev (npr. lastnosti oškodovancev in osumljencev ter izvršitvene oblike kaznivega dejanja), obrazložitve elementov kaznivega dejanja s strani državnih tožilstev in relevantne razlike kazenske obravnave kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 skozi čas in primerjalno med državnimi tožilstvi. Zaključki analize so predstavljeni v 15 obrazloženih točkah. Celoviti zaključki analize bodo predstavljeni v poročilu za leto 2021, priprava analize in nekateri izsledki pa so predstavljeni že v razdelku 9.1.3.4 tega poročila.

Nasilje nad ženskami in v družini

V letu 2020 se je Center za človekove pravice posvečal nekaterim vidikom preprečevanja in naslavljanja nasilja nad ženskami ter nasilja v družini. Zbrali smo podatke o prijavah nasilja v družini ter nasilja nad ženskami v zadnjih letih, posebej pa tudi za čas epidemije. V zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki jih je prinesla epidemija covid-19, smo preverjali dostopnost varnih hiš, kriznih centrov in svetovalnih storitev za žrtve nasilja. Center je pripravil odziv na več mednarodnih vprašalnikov, med drugim na vprašalnik Posebne poročevalke ZN o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah; analizo in mnenje glede zakonodajne ureditve kaznivega dejanja posilstva; zbral statistične podatke na zaprosilo za podatke o kaznivih dejanjih femicida in drugih kaznivih dejanj na podlagi spola in s strani intimnih partnerjev; in zbral informacije glede nasilja nad ženskami ter o dostopnosti storitev v času ukrepov proti širjenju covid-19 (za slednjo analizo glejte razdelek 3 tega poročila).

Vsebinska pojasnila in ugotovitve glede analiz, ki se nanašajo na nasilje nad ženskami in v družbi, so podrobneje predstavljeni v razdelku 1.9.3.5 tega poročila. Na njihovi podlagi je Center pripravil tri konkretna priporočila:

Priporočilo št. 3: Varuh Državnemu zboru priporoča, naj ustrezno spremeni določbi 170. in 171. člena KZ-1 tako, da bosta kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja temeljili na odsotnosti prostovoljne privolitve skladno s 36. členom Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije).

Priporočilo št. 4: Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Vladi Republike Slovenije, da v letu 2021 pripravita in predložita Državnemu zboru novelo Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), s katero bo pravica do državne odškodnine določena tudi za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in drugih držav EU.

V zvezi s tem priporočilom glej tudi razdelek 2.11.1.2 Posebej o problematiki trgovine z ljudmi tega poročila in konkretnejše priporočilo št. 33 v poglavju 2.11 Varstvo dostojanstva, osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti, ki se nanaša na vse žrtve trgovine z ljudmi.

Priporočilo št. 5: Varuh poziva Vlado RS k rednemu izvajanju raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti

Od 23. septembra 2020, ko se je začel uporabljati Zakon o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti, tudi za prilagoditev spletišč zavezancev, ki so bila objavljena pred 23. septembrom 2018, morajo vsi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje, razen nekaterih izjem, izpolnjevati zahtevane standarde spletne dostopnosti. V Centru za človekove pravice smo preverjali, kako njegove določbe živijo v praksi. Več o tem glejte v razdelku 1.9.3.6 tega poročila. Glede na prejete odzive je Center pripravil naslednje priporočilo:

Priporočilo št. 6: Z namenom zagotavljanja učinkovitega uresničevanja določb Zakona o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (ZDSMA) Varuh Vladi Republike Slovenije priporoča, da Upravi Republike Slovenije za informacijsko varnost zagotovi ustrezne kapacitete za izvajanje nalog v skladu z 10. in 11. členom ZDSMA.

Pridržanje mladoletnih migrantov in iskalcev azila

V Centru smo ugotavljali, da se kljub temu, da 82. člen Zakona o tujcih (ZTuj) namestitev mladoletnih tujcev v Centru za tujce opredeljuje le kot skrajno možnost, če ni mogoče drugače, ta izjema v praksi še vedno redno uporablja. V letu 2020 je bil v Centru za tujce Postojna pridržan 401 otrok. Od tega so bili 304 otroci, ki so bili tam brez staršev ali zakonitih zastopnikov (t. i. mladoletniki brez spremstva), 97 otrok pa skupaj s starši. Center izpostavlja, da Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora biti načelo največjih otrokovih koristi osrednje vodilo v vseh postopkih v zvezi z otroki. Pridržanje otrok, tako otrok v spremstvu družinskih članov kot otrok brez spremstva, pa ni nikoli v največjo otrokovo korist, zato Varuh (ponovno) poziva k odpravi omejitve svobode gibanja migrantskih otrok.

Dejavnost in ugotovitve Centra glede pridržanja mladoletnih migrantov in prosilcev za azil so podrobneje predstavljeni v razdelku 1.9.3.7 tega poročila. Varuh opozarja na nujnost uresničitve preteklih priporočil Varuha glede namestitve mladoletnikov brez spremstva iz priporočil Varuha št. 23 (2016), 30 (2015) ter 9 in 85 (2019) ter daje v zvezi s tem tudi novo priporočilo št. 44 v poglavju 2.14 Omejitve osebne svobode, Center pa daje še splošnejše (prenovljeno) priporočilo:

Priporočilo št. 7: Varuh Vlado Republike Slovenije poziva, naj preneha s pridržanji otrok, in priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da se vse mladoletne tujce in družine z mladoletnimi tujci v skladu z 82. členom ZTuj nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb.

Interni pritožbeni postopki v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah

Center je v okviru projekta »Če vidiš krivice, uporabi pravice«, ki je predstavljen v razdelku 1.9.1.1, raziskoval tudi interne pritožbene postopke v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah. Raziskava, katere namen je pripraviti tudi konkretna priporočila, se bo nadaljevala v letu 2021.

1.9.1.3 Priprava mednarodnih poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Za namen spremljanja uresničevanja mednarodnih priporočil Center pripravlja interna navodila in časovnice mednarodnih poročanj ter interne »sledilce« glede priporočil različnih mednarodnih mehanizmov, univerzalnega periodičnega pregleda in priporočil Varuha.

Vmesno alternativno poročilo Odboru za človekove pravice

Center je januarja 2020 pripravil vmesno alternativno poročilo za Odbor za človekove pravice (Human Rights Committee). Odbor, ki nadzoruje izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in kulturnih pravicah, je v svojih zadnjih zaključnih opažanjih glede tretjega periodičnega poročila Slovenije o izvajanju pakta državi naložil, da v roku enega leta odboru poroča o uresničevanju njegovih priporočil iz 8. odstavka (preprečevanje rasizma in ksenofobije), 16. odstavka (dostop do mednarodne zaščite) in 20. odstavka (zaščita ranljivih oseb v migracijskem toku).[4] Varuhov prispevek je v angleščini objavljen na spletni strani Urada visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice.[5]

Glede migracijske situacije smo opozorili na poročanja o prisilnem vračanju migrantov na Hrvaško, kljub zatrjevani izraženi nameri za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Tudi ugotovitve Varuha, ugotovljene med obiski policijskih postaj, so pokazale resnost obtožb, da bi lahko prišlo do nepravilnosti v nekaterih policijskih postopkih, vključno z izvajanjem kolektivnih izgonov. Varuh je tudi opozoril, da policija tuje državljane, ki so ujeti pri vstopu v Slovenijo in ne zaprosijo ali jim ni omogočeno zaprositi za azil, vrača na Hrvaško tudi v okviru tako imenovanih „neformalnih vrnitev“ po dvostranskem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, brez kakršnihkoli zahtevanih postopkovnih varovalk pred vračanjem v države, kjer bi lahko bili v nevarnosti zaradi mučenja ali drugega slabega ravnanja. Obenem je opozoril tudi na dolge azilne postopke ter omejevanje svobode gibanja iskalcem azila, ki so čakali, da bi lahko vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Na tem mestu daje Vladi priporočilo, ki je bilo sicer s strani Varuha dano že v okviru univerzalnega periodičnega pregleda (2019) in tudi v vmesnem poročilu Odboru za človekove pravice (2020):

Priporočilo (stalna naloga) št. 3: Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, da zagotovi, da imajo vsi iskalci mednarodne zaščite, ki so pod dejansko pristojnostjo slovenskih organov, dostop do postopka mednarodne zaščite v skladu z mednarodnim pravom.

Poročilo (stalna naloga) št. 4: Varuh priporoča vsem pristojnim organom, naj zagotovijo, da Republika Slovenija tujih državljanov ne vrača v druge države, ne da bi jim zagotovili postopkovne varovalke pred vračanjem, ki bi lahko vodilo v nevarnost kršitev njihovih človekovih pravic v državi, kamor bi bili neposredno ali posredno vrnjeni.

Poročilo Varuha o stanju pravne države v Sloveniji (del skupnega poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) Evropski komisiji)

Komentar Varuha Evropskemu odboru za socialne pravice glede 19. nacionalnega poročila o implementaciji Evropske socialne listine

Center je pripravil in oktobra 2020 Svetu Evrope, konkretno Evropskemu odboru za socialne pravice, poslal komentarje Varuha[7] na 19. nacionalno poročilo o implementaciji Evropske socialne listine, ki ga je pripravila Vlada RS (Komentar Varuha je objavljen na spletni strani Sveta Evrope[8]) – več o tem glejte v razdelku 1.9.3.10 tega poročila.

Srečanje s Skupino strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) in alternativno poročilo Varuha

Varuh in predstavnici Centra so se 29. 9. 2020 sestali s predstavnicama Skupine strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), ki sta obiskali Slovenijo, da bi pridobili informacije o izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija). Center je za GREVIO pripravil tudi pisni prispevek za obravnavo izhodiščnega poročila Slovenije (alternativno poročilo)[9] – več o tem glej v razdelku 1.9.3.11 tega poročila.

Odzivi Centra na različne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij in združenj s področja človekovih pravic

Center je pripravil številne informacije in poročila o stanju človekovih pravic v odziv na vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij ali združenj in tudi veleposlaništev ali tujih Varuhu sorodnih institucij. Med bolj pomembnimi velja omeniti naše odzive na zaprosila posebnih poročevalcev Združenih narodov in na zaprosila Agencije EU za temeljne pravice (FRA), ko je le-ta npr. pripravljala svoj delovni program za leto 2021, vmesni pregled izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah, ali vodila konzultacije o stanju temeljnih pravic v EU in njenih državah članicah ter njihovi promociji v prihodnje. Več o tem je predstavljeno v razdelku 1.9.3.11 tega poročila.

1.9.1.4 Sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi

Center je pripravil več strokovnih odgovorov s področja človekovih pravic na vprašanja slovenskih nevladnih organizacij in državnih organov.

S civilno družbo je Center poleg tega sodeloval v smislu vključevanja njihovih podatkov in stališč v odgovore na nekatere mednarodne vprašalnike in analize. Poizvedbe so bile tako npr. poslane nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju nasilja nad ženskami (njihovi »glasovi« pa nato vključeni v vprašalnik posebne poročevalke in alternativno poročilo GREVIO). Vodja Centra je februarja sodeloval v razpravi o človekovih pravicah v digitalni družbi, ki jo je organizirala nevladna organizacija Državljan D, predstavnici Centra pa sta preko sodelovanja v fokusnih skupinah sodelovali v projektu Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta »Državljanstvo in diskriminacija – intersekcijski pristop k raziskovanju družbene izključenosti«.

Center je vzpostavil sodelovanje z mednarodno oziroma evropsko nevladno organizacijo European Implementation Network,[10] vodilno nevladno organizacijo, ki se zavzema za pravočasno in dosledno izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Center je sodeloval tudi pri delu treh medresorskih skupin oziroma komisij, v katerih predstavnici Centra sodelujeta kot opazovalki oziroma predstavnici neodvisnega državnega organa. Te skupine so: Medresorska delovna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo vodi predstavnik Ministrstva za pravosodje (kot člana sodelujeta dva namestnika varuha); Medresorska komisija za človekove pravice (MKČP), ki jo vodi predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, in Delovna skupina za zbiranje razčlenjenih podatkov (ki v letu 2020 žal ni bila aktivna).

Predstavnica Centra je sodelovala tudi na letnem sestanku glede delovanja Slovenije v Svetu Evrope, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Center se je odzval na več zaprosil državnih organov v okviru priprave njihovih mednarodnih poročil, med katerimi velja posebej izpostaviti naslednje:

Prioritete RS v Svetu Evrope v obdobju 2020–2021;
Poročilo o izvajanju 3. faze Svetovnega programa za izobraževanje za človekove pravice;
Poročilo Vlade Republike Slovenije o izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (prostovoljno vmesno poročanje 2020);
Mnenje Vladi za vključitev položaja nacionalnih institucij za človekove pravice kot indikatorja v celovitem mehanizmu EU za vladavino prava.

1.9.1.5 Sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni

V letu 2020 je Center okrepil svoje mednarodno sodelovanje in prisotnost predvsem preko vzpostavitve odličnega sodelovanja z Evropskim združenjem nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI)[11] ter v okviru Sveta Evrope. Predstavniki Centra so se udeležili nekaj mednarodnih usposabljanj in so sodelovali na več mednarodnih dogodkih – v nadaljevanju so predstavljeni le najpomembnejši.

Sodelovanje v mednarodnih organizacijah

Septembra je predstavnica Centra aktivno sodelovala pri spletnem dogodku na temo: »Zakaj bi morale biti implementacije sodb Evropskega sodišča za človekove pravice relevantne za nacionalne institucije za človekove pravice?« (Why should implementation of ECtHR judgments matter to NHRIs?), v skupni organizaciji Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), Evropske mreže za implementacijo (EIN) in Oddelka za izvrševanje sodb pri Svetu Evrope, ter predstavila primer dobre prakse v Sloveniji in delovanje Varuha.[12] Nadaljevanje omenjenega spletnega seminarja je sicer potekalo v štirih sklopih in sicer poleg 10. septembra še 17. septembra ter 8. in 22. oktobra 2020.

Oktobra je predstavnica Centra zastopala Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) na prvem zasedanju Skupine za izboljšanje implementacije sistema Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (DH-SYSC-V), ki deluje v okviru Usmerjevalnega odbora za človekove pravice (CDDH) Odbora ministrov Sveta Evrope – ENNHRI ima sicer v omenjeni skupini status opazovalca. Pri delu skupine tako lahko sodelujeta dva predstavnika ENNHRI (predstavnica sekretariata ENNHRI in predstavnica Varuha kot predstavnica ene od nacionalnih institucij).

Novembra je predstavnica Centra zastopala Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) na 7. pogajalskem sestanku ad hoc pogajalske skupine Usmerjevalnega odbora za človekove pravice (CDDH) (skupina »47+1«) o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. V letu 2020 so ponovno potekale razprave o pristopu EU k Evropski konvenciji za človekove pravice, kar Varuh tako kot ENNHRI močno podpira, pogajanja se nadaljujejo tudi v letu 2021 in predvidena so nadaljnja posvetovanja s civilno družbo in ENNHRI.[13]

Center je preko svojih komentarjev in predlogov spomladi aktivno sodeloval pri pripravi OVSE/ODIHR dokumenta »Aide-mémoire za NHRI-je v času izrednega stanja«. Decembra pa je več predstavnikov Centra in Varuha sodelovalo na Tehničnem seminarju Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) OVSE in ENNHRI o vlogi nacionalnih institucij za človekove pravice v izrednih razmerah, v okviru katerega je bil pripravljen tudi poseben vodič, namenjen nacionalnim institucijam, pri nastajanju katerega je s svojim prispevkom sodeloval Varuh.

Sodelovanje v mednarodnih združenjih

Decembra se je predstavnica Centra v imenu institucije Varuha udeležila Letnega sestanka Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI, 3. in 4. 12. 2020) in Letne konference o podnebnih spremembah ter izmenjavi znanj in dobrih praks glede mandata NHRI-jev v kontekstu covida-19. Center je tudi okrepil svoje sodelovanje z GANHRI.[14] Decembra se je predstavnica Centra udeležila Letne konference ENNHRI, pred tem pa sta novembra preko spleta potekala dva vodstvena seminarja mreže (9.–10. 11. 2020). Predstavnica Centra se je v imenu Varuha decembra udeležila tudi Generalne skupščine ENNHRI (18. 12. 2020), na kateri Varuh takrat še ni imel volilne pravice (to je pridobil s pridobitvijo statusa A), je pa lahko aktivno sodeloval v vsebinskih razpravah.

Predstavniki Centra so tekom leta 2020 sodelovali v štirih delovnih skupinah Evropske mreže nacionalnih inštitucij za človekove pravice (ENNHRI)[15]: Pravni delovni skupini, Delovni skupini za pravice oseb z ovirami, Delovni skupini za ekonomske, socialne in kulturne pravice, in Delovni skupini za azil in migracije. Delovne skupine ENNHRI so v sodelovanju z nacionalnimi deležniki pripravile več smernic in drugih dokumentov, med drugim Smernice za monitoring človekovih pravic migrantov na mejah[16], in dopolnilne smernice za monitoring v času epidemije covid-19,[17] ki so podlaga za nadaljnji skupni projekt v letu 2021; Smernice za posredovanje tretje strani pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,[18] objavljene oktobra 2020, predstavljajo pomoč nacionalnim institucijam za pripravo prispevkov v posameznih zadevah pred ESČP, Prispevek ENNHRI za Evropski akcijski načrt o demokraciji[19] in Prispevek ENNRHI za Novo strategijo Evropske komisije za učinkovito uporabo Listine EU o temeljnih pravicah.[20]

1.9.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil

Varuhova pretekla priporočila, ki so bila dana s strani Centra, ostajajo pretežno neuresničena, pri čemer pojasnila Vlade večinoma niso bila zadostna, saj zgolj bolj ali manj prepričljivega izražanja namena glede uresničevanja priporočil, ki pa se ne odraža v konkretnih rešitev, ni mogoče šteti kot dovoljšnega, da bi priporočila lahko šteli za uresničena. Aktualna ostajajo predvsem naslednja priporočila Centra:

Priporočilo št. 3 (2019): naj Vlada Republike Slovenije pristojnim odborom, ustanovljenim po mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah, redno in pravočasno pošilja poročila o uresničevanju svojih obveznosti iz teh mednarodnih pogodb, ostaja neuresničeno. Ugotavljamo, da kljub priporočilu zamude Vlade ostajajo in da v letu 2020 glede na leto prej glede odpravljanja zamud v poročanjih ni bil dosežen bistven napredek.

Posebej opozarjamo, da je Vlada konec leta 2020 zamujala z oddajo treh periodičnih poročil o uresničevanju človekovih pravic in sicer po naslednjih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah, katerih pogodbenica je: po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (rok za oddajo poročila je bil 30. 11. 2019), po Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (rok za oddajo je bil 6. 7. 2019) in po Konvenciji o otrokovih pravicah (rok za oddajo je bil 24. 6. 2018). Letos omenjeno priporočilo ponavljamo, tokrat kot stalno nalogo Vlade.

Priporočilo (stalna naloga) št. 5: Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah pristojnim odborom, ustanovljenim po teh pogodbah, redno in pravočasno pošilja poročila o uresničevanju svojih obveznosti iz teh mednarodnih pogodb.

Priporočilo št. 4 (2019), naj pristojni državni organi zagotovijo neodvisnost in samostojnost Varuha človekovih pravic s spremembo zakonodaje o javnih financah, tako da bosta njegovo financiranje in finančni nadzor nad njim zagotovljena neodvisno od vlade, ostaja neuresničeno. V zvezi s tem pa je v letu 2020 prišlo do pomembne novosti. Ustavno sodišče je 10. decembra 2020 sprejelo Odločbo o razveljavitvi 20. člena, drugega odstavka 40. člena, prvega odstavka 103. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 102. člena Zakona o javnih financah, kolikor se nanašajo na Državni svet, Ustavno sodišče, Varuha človekovih pravic in Računsko sodišče, in ugotovilo, da je prvi odstavek 95. člena Zakona o javnih financah, kolikor se nanaša na Državni svet, Ustavno sodišče, Varuha človekovih pravic in Računsko sodišče, v neskladju z Ustavo, ter da 5. točka prvega odstavka 3. člena ter prvi in tretji do sedmi odstavek 40. člena Zakona o javnih financah niso v neskladju z Ustavo (št. U-I-474/18-17, Ur. l. RS, št. 195/2020). Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti do 23. decembra 2021. V zvezi s tem daje Varuh novo priporočilo:

Priporočilo št. 8: Varuh poziva Ministrstvo za finance in Vlado Republike Slovenije, da čim prej pripravita zakonodajni predlog, Državni zbor pa da v roku sprejme ustrezne zakonske rešitve, ki bodo ustrezno implementirale odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-474/18-17 z dne 10. 12. 2020 in hkrati uresniči priporočilo Varuha št. 4 (2019).

Priporočili št. 5 (2019) in 6 (2019), ki se nanašata na področje zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti, ostajata neuresničeni, čeprav je bil v začetku maja 2021 narejen določen napredek s tem, ko je bil predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov dan v medresorsko usklajevanje in na Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (SVZ). Vendar ugotavljamo, da predlog ne rešuje v dovoljšni meri problematike zagotavljanja sistematičnega zbiranja razčlenjenih podatkov po zaščitenih osebnih okoliščinah na vseh področjih družbenega življenja z namenom natančnejšega določanja stanja in trendov glede (ne)enakosti v družbi. Prav tako ni bilo nobenega napredka v okviru za ta namen ustanovljene delovne skupine, ki v letu 2020 sploh ni delovala. Varuh obe priporočili ponavlja.

Priporočilo št. 7 (2019) glede zagotavljanja programa dejavnosti za vse zapornike skladno s priporočilom Odbora proti mučenju iz leta 2017 ostaja aktualno – Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in zavodi za prestajanje kazni zapora naj si še naprej prizadevajo za izvajanje ustreznih programov.

Priporočilo št. 9 (2019), naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da bo mladoletnim migrantom zagotovljena nastanitev skupaj z njihovimi starši v ustreznih nadomestnih namestitvenih objektih, njihova namestitev v centrih za pridržanje pa naj bi bila mogoča le izjemoma, ostaja neuresničeno. Je pa Center v zvezi s tem zaradi boljšega razumevanja in v izogib različnim interpretacijam priporočilo predrugačil tako, da poziva Vlado, naj preneha s pridržanji otrok, ter priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da se vse mladoletne tujce in družine z mladoletnimi tujci v skladu z 82. členom ZTuj nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb – glej priporočilo št. 7, razdelek 1.9.1.2.

Priporočilo št. 10 (2019) glede zmanjšanja dolgih čakalnih dob, pri katerih je to potrebno, ostaja neuresničeno in aktualno. Dodatno velja opozoriti na zagotavljanje dostopnosti javnih zdravstvenih storitev na primarni in sekundarni ravni, kar je v pogojih epidemije covid-19 pogosto močno oteženo.

Priporočilo št. 11 (2019) glede zagotavljanja ustrezne, dostopne, cenovno sprejemljive in primerne storitve za starejše in invalide, ki potrebujejo pomoč, da bodo te osebe lahko uveljavljale svojo pravico do samostojnega življenja in vključenosti v svoje skupnosti, tako v mestih kakor tudi na podeželskih območjih, ostaja neuresničeno in aktualno. V letu 2020 praktično ni bilo zaznati konkretnega napredka na tem področju, verjetno tudi zaradi vseh izzivov preprečevanja epidemije covid-19. Vendar pa je prav dogajanje v letu 2020 pokazalo, kako nujno je zagotavljanje ustreznih in primernih storitev za starejše in invalide, pri čemer veliki institucionalni sistemi, kot so razviti v Sloveniji, pogosto ne zagotavljajo optimalnih rezultatov in prinašajo številne (nepredvidljive) izzive. Zato Varuh spodbuja prizadevanja za deinstitucionalizacijo in večji ter hitrejši razvoj skupnostnih storitev, ki posameznikom omogočajo čim bolj samostojno življenje in vključevanje v družbo in okolje.

Priporočilo št. 12 (2019), s katerim priporoča deinstitucionalizacijo opravljanja storitev oskrbe v skladu s priporočili odbora za pravice invalidov, ostaja nerealizirano in aktualno. Varuh opozarja, da bi bilo treba pospešiti prizadevanja in pripraviti konkretne dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne načrte prenove obstoječega sistema oskrbe starejših in invalidov.

1.9.3 Nova priporočila in dejavnost Varuha

1.9.3.1 Priporočila Centra

Na podlagi obravnavanih vsebin Centra Varuh na pristojne državne organe naslavlja naslednja priporočila:

3. Varuh Državnemu zboru priporoča, naj ustrezno spremeni določbi 170. in 171. člena KZ-1 tako, da bosta kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja temeljili na odsotnosti prostovoljne privolitve skladno s 36. členom Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije).

4. Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Vladi Republike Slovenije, da v letu 2021 pripravita in predložita Državnemu zboru novelo Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), s katerimi bo pravica do državne odškodnine določena tudi za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in drugih držav EU.

5. Varuh poziva Vlado RS k rednemu izvajanju raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

6. Z namenom zagotavljanja učinkovitega uresničevanja določb Zakona o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (ZDSMA), Varuh Vladi Republike Slovenije priporoča, da Upravi Republike Slovenije za informacijsko varnost zagotovi ustrezne kapacitete za izvajanje nalog v skladu z 10. in 11. členom ZDSMA.

7. Varuh Vlado Republike Slovenije poziva, naj preneha s pridržanji otrok, ter priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da se vse mladoletne tujce in družine z mladoletnimi tujci v skladu z 82. členom ZTuj nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb.

8. Varuh poziva Ministrstvo za finance in Vlado Republike Slovenije, da čim prej pripravita zakonodajni predlog, Državni zbor pa da v roku sprejme ustrezne zakonske rešitve, ki bodo ustrezno implementirale odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-474/18-17 z dne 10. 12. 2020, in hrkati uresniči priporočilo Varuha št. 4 (2019).

Varuh glede na dejavnost Centra daje tudi naslednja priporočila, ki so stalne naloge državnih organov:

3 (stalna naloga). Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, da zagotovi, da imajo vsi iskalci mednarodne zaščite, ki so pod dejansko pristojnostjo slovenskih organov, dostop do postopka mednarodne zaščite v skladu z mednarodnim pravom.

4 (stalna naloga). Varuh priporoča vsem pristojnim organom, naj zagotovijo, da Republika Slovenija tujih državljanov ne vrača v druge države, ne da bi jim zagotovili postopkovne varovalke pred vračanjem, ki bi lahko vodilo v nevarnost kršitev njihovih človekovih pravic v državi, kamor bi bili neposredno ali posredno vrnjeni.

5. (stalna naloga). Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah pristojnim odborom, ustanovljenim po teh pogodbah, redno in pravočasno pošilja poročila o uresničevanju svojih obveznosti iz teh mednarodnih pogodb.

Dejavnost Varuha z vsebinskimi pojasnili o delovanju Centra za človekove pravice je podrobneje obravnavana v teh poglavjih Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2020, ki so dostopna v razširjeni spletni verziji letnega poročila na spletni strani Varuha <www.varuh-rs.si>:

1.9.3.2 Projekt »Če vidiš krivice, uporabi pravice« o otrokovih pravicah in možnostih pritožbe otrok neposredno Varuhu

1.9.3.3 Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov

1.9.3.4 Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu KZ.1 – Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018 – osnutek posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu

1.9.3.5 Nasilje nad ženskami in v družini – ključni argumenti in zaključki več analiz Centra

1.9.3.6 Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti

1.9.3.7 Pridržanje mladoletnih migrantov in iskalcev azila

· Mladoletniki brez spremstva

· Otroci v spremstvu staršev ali zakonitih zastopnikov

1.9.3.8 Interni pritožbeni postopki v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah

1.9.3.9 Poročilo Varuha o stanju pravne države v Slovenij (del skupnega poročila ENNHRI Evropski komisiji)

1.9.3.10 Komentar Varuha Evropskemu odboru za socialne pravice glede 19. nacionalnega poročila o implementaciji Evropske socialne listine

1.9.3.11 Srečanje s Skupino strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) in alternativno poročilo Varuha

1.9.3.12 Odzivi Centra na različne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij in združenj s področja človekovih pravic

[1] Implementacija ciljev trajnostnega razvoja, Drugi prostovoljni nacionalni pregled, Slovenija 2020, Cilj 16: Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnosten razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter ob tem učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh, stran 84, dostopno na: https://slovenia2030.si/drugo-porocanje-slovenije-v-teku/.

[2] Gl. https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/pregled-aktivnosti-varuha-na-podrocju-clovekovih-pravic-invalidov-julij-september-2020/.

[3] Gl. https://www.varuh-rs.si/sl/sporocila-za-javnost/novica/pregled-aktivnosti-varuha-pri-zagotavljanju-clovekovih-pravic-invalidov-oktober-december-2020/.

[4] Concluding observations on the third periodic report of Slovenia, CCPR/C/SVN/CO/3, tbinternet.ohchr.org/_layouts/15/treatybodyexternal/Download.aspx.

[5] https://tbinternet.ohchr.org/_layouts/15/TreatyBodyExternal/Countries.aspx?CountryCode=SVN&Lang=EN.

[6] http://ennhri.org/rule-of-law-report/.

[7] https://rm.coe.int/rap-cha-svn-comments-19-2020/16809fdd10.

[8] https://rm.coe.int/rap-cha-svn-comments-19-2020/16809fdd10.

[9] Objavljeno v angleščini na www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/center-za-clovekove-pravice-s-predstavniki-grevio-o-istanbulski-konvenciji/.

[10] Gl. https://www.einnetwork.org/.

[11] Gl. www.ennhri.org.

[12] Gl. http://ennhri.org/our-work/topics/democracy-and-rule-of-law/webinar-series-enhancing-nhris-capacity-for-effective-implementation-of-judgments-of-the-european-court-of-human-rights/.

[13] Več o procesu pristopanja EU k EKČP je dostopno na naslednji povezavi: https://www.coe.int/en/web/human-rights-intergovernmental-cooperation/accession-of-the-european-union-to-the-european-convention-on-human-rights.

[14] Gl. https://ganhri.org/.

[15] Predstavnica Varuha sodeluje dodatno tudi v ENNHRI delovni skupini za komuniciranje. Sodelovanje v delovnih skupinah vključuje razpravo o aktualnih vprašanjih stanja človekovih pravic v Evropi, izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter tudi izzivov, s katerimi se nacionalne institucije soočajo, hkrati pa tudi poročanje o stanju človekovih pravic po posameznih področjih v državi.

[16] http://ennhri.org/wp-content/uploads/2020/03/ENNHRI-Guidance-Monitoring-Rights-at-Borders-March-2020.pdf.

[17] http://ennhri.org/wp-content/uploads/2020/10/Complementary-Guidance-Monitoring-human-rights-of-migrants-at-borders-during-the-COVID-19-pandemic.pdf.

[18] http://ennhri.org/wp-content/uploads/2020/10/Third-Party-Interventions-Before-the-European-Court-of-Human-Rights-Guide-for-NHRIs.pdf.

[19] http://ennhri.org/wp-content/uploads/2020/09/ENNHRI-submission_Democracy-Action-Plan.pdf.

[20] http://ennhri.org/wp-content/uploads/2020/05/ENNHRI-Submission_Charter-Strategy.pdf .

1.9.3.2 Projekt »Če vidiš krivice, uporabi pravice« o otrokovih pravicah in možnostih pritožbe otrok neposredno Varuhu

Cilj projekta »Če vidiš krivice, uporabi pravice«, ki je potekal v novembru in decembru 2020, nadaljuje pa se tudi v letu 2021, je bil prispevati k ozaveščanju in učinkovitejšemu uresničevanju mednarodno zagotovljenih standardov otrokovih pravic v Slovenij. Projekt je namenjen tako ozaveščanju otrok in mladostnikov o njihovih pravicah kot tudi ozaveščanju otrok in mladostnikov o tem, da pri Varuhu obstaja zanje neodvisen, dostopen, varen, učinkovit, otrokom prijazen in na otroka osredotočen pritožbeni mehanizem, namenjen zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic v šoli, javnih institucijah ali kje drugje.

S projektom smo želeli opolnomočiti otroke in krepiti zavest, da otroci niso le objekti pravic, ampak lahko tudi dejavno prispevajo k uresničevanju človekovih pravic, tako svojih kot človekovih pravic drugih. Poseben namen ozaveščanja o človekovih pravicah v času številnih omejitev zaradi preprečevanja širjenja epidemije covid-19 pa je hkrati otrokom ponuditi priložnost, da v času, ko so tudi otrokom človekove pravice in temeljne svoboščine brez dvoma omejene (npr. pravica do zbiranja, združevanja, izobraževanja, do stikov z vrstniki, do kvalitetnega preživljanja prostega časa, do ustvarjalnosti, ukvarjanja s športom, sodelovanja v skupnosti), razmislijo o njihovem pomenu in vrednosti, ki jih imajo za njihovo življenje. Prav tako pomembno pa je bilo v tem času ozaveščanje o postopkih, ki so na razpolago otrokom, če menijo, da so jim pravice kršene.

Varuh je s tem projektom želel tudi implementirati priporočilo iz Sklepnih ugotovitev o združenem tretjem in četrtem rednem poročilu Republike Slovenije, ki jih je Odbor za otrokove pravice sprejel na triinšestdesetem zasedanju (27. maj–14. junij 2013) Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, da naj država »vpelje programe za povečanje ozaveščenosti med otroki o njihovi pravici do neposrednega vlaganja pritožb pri namestniku varuha človekovih pravic ter da zagotovi dostopne, enostavne in otroku prijazne postopke” (točka 19 zadevnega poročila). Odbor za otrokove pravice je sicer že januarja 2003 sprejel Splošno opombo št. 2 (2002) o vlogi nacionalnih institucij za človekove pravice pri promociji in zaščiti pravic otrok (CRC/GC/2002/2), ki ji Varuh pri svojem delu na področju otrokovih pravic sledi.

Skladno z mednarodnimi standardi je bila v okviru projekta pri Varuhu vzpostavljena posebna brezplačna telefonska številka za otroke 080 36 86, otroci pa Varuhu lahko pišejo tudi na poseben elektronski naslov otroci(at)varuh-rs.si. V okviru kampanje je bil ob svetovnem dnevu otrok, 20. novembra, posnet poseben nagovor varuha Petra Svetine, namenjen otrokom, ki je dostopen tako preko spletne strani Varuha kot preko Varuhovega YouTube kanala in družabnih omrežij. Narejeni so bili tudi »story-ji« za družabne medije v okviru promocijske akcije. (Več o vsebini projekta z vidika otrokovih pravic glej v razdelku 2.5 Otrokove pravice.)

Varuh je v namen promocije otrokovih pravic in pritožbenega mehanizma za otroke pri Varuhu pripravil dva plakata, ki sta bila posredovana več kot 1160 institucijam: vsem osnovnim šolam (454), osnovnim šolam s posebnim programom (28), srednjim šolam (183), dijaškim domovom (36), centrom za socialno delo (79), sodiščem (66), občinam (212), zavodom za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (28), varstveno-delovnim centrom – enotam za usposabljanje otrok (5), kriznim centrom za mlade (8), svetovalnim centrom za otroke (4), društvom s področja otrokovih pravic in mladine (43), Vladi in različnim ministrstvom ter knjižnicam.

Varuh je ravnateljem vseh osnovnih in srednjih šol poslal tudi dopis z gradivom, v katerem jih je pozval k sodelovanju pri ozaveščanju o otrokovih pravicah. Pripravili smo možne iztočnice za pogovor učiteljev/profesorjev z učenci/dijaki v okviru oddelčnih skupnosti ali pri drugih ustreznih urah pouka. Izpostavili smo, da je pomembno, da učitelji v tem času, ko so otrokom, tako kot tudi ostalim, zaradi preprečevanja epidemije covid-19, številne človekove pravice omejene, otroke spodbujajo k razmišljanju o pomenu človekovih pravic v njihovem življenju in na splošno. Zaveza držav, da spoštujejo človekove pravice, pomeni namreč enega največjih civilizacijskih dosežkov človeštva, zato je pomembno, da že otroci začutijo pomen človekovih pravic tako za lasten razvoj kot za razvoj družbe kot celote. Iztočnice so se nanašale na naslednje vsebine:

Otroci imajo možnost, da se v primeru, če menijo, da so jim kršene človekove pravice, neposredno obrnejo na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije preko brezplačne telefonske številke ali preko elektronske pošte.

Pravica do izobraževanja je temeljna človekova pravica, ki mora biti dostopna vsem, a tako kot druge pravice ni samoumevna niti dostopna vsem otrokom.

Legitimne in nedopustne omejitve človekovih pravic v času epidemije covid-19.

Čas je, da se generacije združijo, da si znova zamislijo, kakšen svet želimo ustvariti. Kako si otroci predstavljajo boljši svet?

Celoten projekt je bil dobro sprejet, prejeli smo več pozitivnih odzivov različnih institucij, vabila na predstavitev projekta v različnih medijih, več institucij in šol nas je prosilo za posredovanje dodatnih plakatov. Projekt pa na splošno pomeni le eno stopničko na poti različnih prizadevanj Varuha za spoštovanje otrokovih pravic v družbi. O projektu glej tudi razdelek 2.5.1.4 tega poročila.

1.9.3.3 Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov

Center za človekove pravice je z namenom uresničevanja svoje naloge glede dajanja splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripravil in decembra 2020 objavil »Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov«. Kratki vodič je objavljen na spletni strani Varuha (tudi v pdf obliki): www.varuh-rs.si/nc/vodic-mednarodne-pritozbe.

Varuh v kratkem vodiču predstavlja, kdaj in kako se lahko posameznice in posamezniki, ki menijo, da jim je država kršila katero od človekovih pravic, določenih v veljavnih mednarodnih pogodbah, pritožijo mednarodnim pogodbenim odborom Organizacije združenih narodov (OZN), ki nadzirajo uresničevanje mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic. Ta možnost je namreč v Sloveniji slabo poznana. Za pripravo kratkega vodiča smo se odločili, ker smo želeli na kratek, preprost, jasen in vsakomur dostopen način predstaviti nekaj ključnih informacij glede teh možnosti.

Republika Slovenija preko ratificiranih mednarodnih pogodb priznava pristojnost za obravnavanje pritožb posameznikov zaradi kršenja človekovih pravic naslednjih mednarodnih odborov: Odbora za človekove pravice, Odbora za odpravo rasne diskriminacije, Odbora proti mučenju, Odbora za odpravo diskriminacije žensk, Odbora za otrokove pravice in Odbora za pravice invalidov. Varuh ugotavlja, da naj bi bilo doslej proti Republiki Sloveniji pri teh odborih vloženih izredno malo pritožb – delno je bil verjetno razlog za to slabo poznavanje postopkov in mehanizma kot takega, delno pa morda tudi dvom v učinkovitosti implementacije priporočil na nacionalni ravni. Center bo tudi v prihodnje nadaljeval s svojimi dejavnostmi na tem področju.

1.9.3.4 Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu KZ.1 – Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018 – osnutek posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu

Center je konec leta 2020 pripravil osnutek Analize tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika (KZ-1) v obdobju 2008–2018 in ga poslal v vednost in komentar Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Analiza je objavljena v maju 2021 in je dostopna tudi na spletnih straneh Varuha.

Rezultati analize so pokazali, da se je v obravnavanem obdobju skoraj četrtina, tj. skoraj 25 % (36 od 145) zadev oziroma proučenih zaključenih tožilskih spisov proti znanim storilcem, zaključila z neko sankcijo za vsaj enega od osumljencev – bodisi z obsodilno sodbo (v vseh primerih je bila izrečena pogojna zaporna kazen) bodisi z izpolnitvijo naloge v okviru instituta odloženega pregona (plačilo prispevka v korist javne ustanove ali nevladne organizacije v javnem interesu, oprava dela v splošno korist ali plačilo odškodnine oškodovancu).

Gledano z vidika osebnih okoliščin se je največ obravnavanih zadev nanašalo na dejanja zoper osebe z LGBTI+ osebnimi okoliščinami (23 zadev), Rome (15 zadev), druge narode nekdanje Jugoslavije (12 zadev), različna politična prepričanja – komunisti, desničarji itd. (8 zadev), muslimane (7 zadev), begunce in migrante (6 zadev – od tega dve v povezavi z islamsko vero) ter temnopolte (6 zadev).

Primerjava izidov tožilskih postopkov po letih je pokazala, da je od leta 2013 naprej prišlo do občutnega znižanja deleža zadev, v katerih je tožilstvo vložilo obtožni akt ali zadevo zaključilo z naložitvijo naloge storilcu prek instituta odloženega pregona, kar sovpada z uveljavitvijo novele KZ-1B iz leta 2012, s katero sta bila v okviru 297. člena dodana nova zakonska znaka kaznivega dejanja (pogoja), da mora biti dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali pa z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev. Vendar vsebinska analiza obrazložitev tožilskih sklepov o zavrženju ovadbe in obtožnih aktov ni pokazala, da bi omenjena sprememba zakonskega besedila neposredno vplivala na upad pregona, saj sta bila nova pogoja le v sedmih primerih izključna razloga za zavrženje ovadbe. Odgovore na vprašanje, čemu je od leta 2013 dalje upadlo število obtožnih aktov in zadev, ki so se zaključile s sankcioniranjem storilcev, bi se lahko iskalo v okviru kakšnih nadaljnjih raziskav. V zvezi s tem velja omeniti še to, da smo v istem obdobju – torej od leta 2013 dalje zaznali tudi občuten upad zadev, obravnavanih s strani tožilstva, ki so se nanašale na pregon sovražnega govora na družbenih omrežjih, spletnih forumih in v komentarjih spletnih medijev.

Na podlagi analize ugotavljamo, da bi bile najverjetneje potrebne tudi zakonodajne spremembe, če bi se želelo možnost subsidiarnega pregona v primeru kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 zagotoviti ne samo konkretnim oškodovancem, zoper katere je bilo kaznivo dejanje neposredno usmerjeno, ampak tudi širšemu krogu oseb (bodisi vsakemu predstavniku napadene skupine bodisi pooblaščenim organizacijam).

V povezavi z nekaterimi proučenimi primeri, v katerih je šlo za fizični napad na podlagi osebne okoliščine žrtve, pa je eden od zaključkov analize tudi priporočilo pristojnim organom, da razmislijo o morebitnih zakonodajnih spremembah z namenom ustreznejše ureditve področja kriminalitete iz sovraštva.

1.9.3.5 Nasilje nad ženskami in v družini – ključni argumenti in zaključki več analiz Centra

V letu 2020 se je Center za človekove pravice posvečal nekaterim vidikom preprečevanja in naslavljanja nasilja nad ženskami ter nasilja v družini.

Zbrali smo podatke o prijavah nasilja v družini ter nasilja nad ženskami v zadnjih letih, posebej pa tudi za čas epidemije. V zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki jih je prinesla epidemija covid-19, smo preverjali dostopnost varnih hiš, kriznih centrov in svetovalnih storitev za žrtve nasilja. O porastu nasilja ter težavah in izzivih, s katerimi so se srečevali centri za socialno delo ter nevladne organizacije, ki nudijo varno namestitev ter podporne storitve žrtvam nasilja, pišemo v 3. delu tega poročila, ki se nanaša na delovanje Varuha v povezavi z epidemijo covid-19.

V zvezi s tematiko nasilja nad ženskami je Center v letu 2020:

zbral informacije in pripravil odzive na vprašalnike Posebne poročevalke ZN o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah glede

nacionalne ureditve kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja;
kaznivih dejanjih femicida in drugih kaznivih dejanj na podlagi spola in s strani intimnih partnerjev;
nasilju nad ženskami in v družini v času epidemije covid-19 ter dostopnosti podpornih storitev za žrtve nasilja (za slednjo analizo glejte poglavje 3 tega poročila);

pripravil analizo in mnenje glede zakonodajne ureditve kaznivega dejanja posilstva;

za namene poročanja Skupini strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) pregledal skladnost zakonodaje in prakse z nekaterimi obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) in pripravil o tem informacije za GREVIO.

Center je analiziral kazenskopravno ureditev kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja in v zvezi s tem ugotovil neskladnost z Istanbulsko konvencijo, pa tudi prakso ESČP. Kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja po 170. in 171. členu KZ-1 trenutno temeljita na tako imenovanem modelu prisile, ki kot nujni pogoj zahteva uporabo sile ali grožnje. Za obstoj znakov kaznivega dejanja se od žrtve zahteva, da se storilcu upira (in se s tem še bolj izpostavi nevarnosti), ob tem pa zakonska rešitev ne upošteva, da so možni položaji, ko za dosego spolnih ravnanj ni uporabljena nobena izmed naštetih oblik prisile, vseeno pa oseba, ki je spolnemu ravnanju izpostavljena, ravnanje doživlja kot poseg v svojo spolno samoodločbo. ESČP je že leta 2003 v zadevi M. C. proti Bolgariji odločilo, da je odločilni dejavnik pri določanju, ali gre za kaznivo dejanje posilstva, odsotnost privolitve, ne pa dokaz uporabe sile in upiranja ter da opredelitve, ki temeljijo na privoljenju, bolj upoštevajo načelo človekovih pravic o pravici do zaščite telesne nedotakljivosti. ESČP je odločilo, da mora biti privolitev dana prostovoljno, kot rezultat svobodne volje, ocenjene v kontekstu okoliščin. 36. člen Istanbulske konvencije[1] pa določa, da morajo države pogodbenice: »sprejeti potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva: a. vaginalna, analna ali oralna spolna penetracija v telo druge osebe s katerim koli delom telesa ali predmetom brez njenega privoljenja; b. izvajanje drugih spolnih dejanj z osebo proti njeni volji; c. pripraviti drugo osebo v neprostovoljna spolna dejanja s tretjo osebo. Privolitev mora biti dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin.« Podobno je tudi Odbor ZN, ki nadzira izvajanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), v zadnjih letih pozval vrsto evropskih držav, naj svojo zakonodajo uskladijo z mednarodnimi standardi, vključno z Istanbulsko konvencijo, in definirajo posilstvo na temelju odsotnosti privolitve.

Dodatno je varuh Ministrstvo za pravosodje RS pozval, da z vidika zahtev Istanbulske konvencije prouči tudi ustreznost 4. odstavka 170. in 171. člena KZ-1, ki določata, da se v primeru, če je bilo posilstvo ali spolno nasilje storjeno proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, pregon začne na predlog. Istanbulska konvencija namreč določa, da morajo države zagotoviti, da pregon tovrstnih kaznivih dejanj ni popolnoma odvisen od volje žrtve in da se postopek lahko nadaljuje tudi, če žrtev prekliče svojo izjavo. Trenutna zakonodajna rešitev pregona posilstva ali spolnega nasilja v intimnopartnerski skupnosti, drugače kot v primerih posilstva in spolnega nasilja izven intimnopartnerske skupnosti, brez predloga za pregon ne omogoča. Prav tako tožilec pregona ne more nadaljevati, če oškodovanec, ki je podal predlog za pregon, tega pozneje umakne. V zvezi s tem opozarjamo na opozorila nevladnih organizacij, ki delajo z žrtvami nasilja, da imajo v primerih intimnopartnerskega nasilja povzročitelji več vzvodov, da dosežejo, da žrtev ne poda predloga za pregon in tako ne odgovarjajo za svoja dejanja. Društvo za nenasilno komunikacijo na primer poroča, da povzročitelji nasilja od žrtev večkrat zahtevajo ali jih nagovarjajo, naj ustavijo postopek.[2] Zanimiva je tudi primerjava z ureditvijo kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1,[3] ki določa sankcijo za osebo, ki v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. V teh primerih nasilja znotraj intimnopartnerskega odnosa, za katera je zagrožena nižja kazen, za pregon po uradni dolžnosti ni potreben predlog oškodovanca.

Neustrezno ureditev Varuh opaža tudi v zvezi z določbo Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki določa pravico do posebne državne odškodnine žrtvam nasilnih dejanj in njihovim svojcem za dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije. Ta v 5. členu kot formalen pogoj za priznanje odškodnine določa, da mora imeti žrtev državljanstvo Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije. Žrtve z državljanstvom drugih držav torej pravice do te državne odškodnine nimajo. Medtem pa mora biti ta glede na razlago obrazložitvenega poročila k Istanbulski konvenciji, ki v 30. členu določa pravico do državne odškodnine, dostopna tako državljanom kot tudi nedržavljanom, saj številne žrtve nasilja nimajo državljanstva države, na katere ozemlju je bilo storjeno kaznivo dejanje.[4] Na to pomanjkljivost je opozorila tudi Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi v okviru Sveta Evrope (GRETA) in pozvala slovenske organe, da vse žrtve trgovine z ljudmi vključi v sklop ZOZKD, ne glede na njihovo državljanstvo.[5] Tudi Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2019–2020 (str. 32) zaradi enakovredne obravnave vseh žrtev ne glede na državljanstvo kot cilj navaja noveliranje Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj, tako da se v omenjenem 5. členu črta navedba »državljanstva Republike Slovenije in Evropske unije«.

Ministrstvo za pravosodje RS je 18. 8. 2020 Varuhu sporočilo, da je v letu 2020 začelo s podrobnim proučevanjem izvajanja določb ZOZKD, evropske zakonodaje in primerjalnih ureditev, in sicer z namenom priprave osnutka celovitejšega predloga novele tega zakona. Med načrtovanimi spremembami je tudi 5. člen ZOZKD v zvezi s pogojem državljanstva. Ob tem opozarjajo, da bo za zagotovitev dostopa do odškodnin žrtvam trgovine z ljudmi potrebno širše proučiti tudi potrebne spremembe drugih določb ZOZKD oziroma celotnega sistema odškodnin.

Priporočilo Varuha št. 4: Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Vladi Republike Slovenije, da v letu 2021 pripravita in predložita Državnemu zboru novelo Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), s katerimi bo pravica do državne odškodnine določena tudi za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in drugih držav EU.

V zvezi s tem priporočilom glejte tudi razdelek 2.11.1.2 Posebej o problematiki trgovine z ljudmi tega poročila in konkretnejše priporočilo št. 33 v poglavju 2.11 Varstvo dostojanstva, osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti, ki se nanaša na vse žrtve trgovine z ljudmi.

Varuh ugotavlja tudi, da v Sloveniji žal primanjkuje (nacionalnih) reprezentativnih raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami, nasilja v družini ter nasilja na splošno, ki bi razkrile celotno sliko prisotnosti nasilja, ne samo tistega, ki je prijavljeno organom pregona. Več pozornosti bi bilo treba nameniti učinkovitemu raziskovanju in dokumentiranju obsega, vzrokov, posledic in znakov nasilja in pridobivanju zanesljivih, primerjalnih podatkov, ki bi vodili učinkovite politike preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja in omogočali ocenjevanje učinkovitosti ukrepov. V okviru nasilja, ki se dogaja v družinski skupnosti, je potrebno raziskati tako razsežnosti nasilja nad ženskami, moškimi, otroki in starejšimi, ob tem pa je potrebno ustrezno pozornost nameniti osebam z ovirami, migrantskim ozadjem, živečim v romskih skupnostih in drugim posebej ranljivim skupinam.

Priporočilo Varuha št. 5: Varuh poziva Vlado RS k rednemu izvajanju raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Center je tudi v tem okviru opozoril na pomanjkanje izvedencev in na splošno strokovnjakov klinične psihologije ter potrebo po usposabljanju strokovnjakov, saj priporočilo št. 118 (2019) žal še vedno ostaja neuresničeno. Na to smo v svojem alternativnem poročilu opozorili tudi GREVIO.

Varuh je pozdravil odprtje stalne telefonske svetovalne linije za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, in s tem uresničenje obveze, ki izhaja iz Istanbulske konvencije. Januarja 2021 je društvo SOS telefon s pomočjo financiranja MDDSZ odprlo stalno 24-urno, brezplačno, anonimno in zaupno telefonsko svetovalno linijo, ki deluje vse dni v tednu.

1.9.3.6 Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti

23. septembra 2020 se je Zakon o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (v nadaljevanju: ZDSMA), ki ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti, začel uporabljati tudi za prilagoditev spletišč zavezancev, ki so bila objavljena pred 23. septembrom 2018. Od 23. septembra 2020 morajo tako vsi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje, razen nekaterih izjem, izpolnjevati zahtevane standarde spletne dostopnosti.

Dostop do informacij ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij je ena od osnovnih pravic vsakega posameznika v sodobni družbi, predstavlja pa tudi temelj za uživanje številnih drugih človekovih pravic. Da bi lahko osebe z različnimi ovirami v polnosti uživale te pravice, živele samostojno in polno sodelovale v vseh vidikih življenja, morajo države sprejeti ustrezne ukrepe, da jim na enaki osnovi zagotovijo dostop do informacij in komunikacije, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi.

ZDSMA, ki je v slovenski pravni red prenesel Direktivo (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, vsekakor predstavlja temeljni korak k zagotavljanju dostopnosti spletišč in aplikacij osebam z različnimi oviranostmi. V Centru pa smo želeli preveriti, kako njegove določbe živijo v praksi. V skladu z ZDSMA mora skladnost spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti redno spremljati Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost (v nadaljevanju: URSIV), za inšpekcijski nadzor po ZDSMA pa so pristojni inšpektorji za informacijsko družbo. URSIV mora tudi vsako tretje leto o rezultatih spremljanja, vključno s podatki merjenja ter informacijami o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, poročati Evropski komisiji.

S poizvedbo se je Center tako 23. 9. 2020 obrnil na pristojno Ministrstvo za javno upravo RS in prosil za informacijo o tem, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti, ki jih morajo izpolnjevati spletišča skladno s 5. členom ZDSMA. Prosili smo tudi za seznam vseh, ki so po 2. in 3. členu ZDSMA zavezanci za prilagoditev spletišč.

URSIV je v odgovoru 7. 10. 2020 pojasnila, da s točnim podatkom o tem, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti, ne razpolaga ter da je v fazi zbiranja informacij, izbiranja orodja za preverjanje dostopnosti ter spoznavanja potreb oseb s posebnimi oblikami oviranosti. Seznanili so nas, da seznama vseh zavezancev za prilagoditev spletišč skladno z 2. in 3. členom ZDSMA URSIV ne posedujejo. Po njihovem vedenju pa naj bi bilo v Republiki Sloveniji približno 1500 spletišč, ki zapadejo pod jurisdikcijo ZDSMA. Ob tem so sporočili, da bodo v prvi fazi poslali pozive centrom za socialno delo, občinam, varstveno-delovnim centrom, vrtcem, osnovnim in srednjim šolam ter domovom starejših občanov za uskladitev z ZDSMA. V odgovoru so še pojasnili, da je bila z dne 7. oktobra 2020 na URSIV zaposlena zgolj ena oseba z inšpekcijskimi pooblastili ter da je URSIV v skladu s sprejetim Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2018/1524 dolžan do 23. 12. 2021 poročati Evropski komisiji, da mu je med 1. januarjem 2020 in 22. decembrom 2021 uspelo izvesti 39 poenostavljenih pregledov spletnih strani in 12 pregledov poglobljenega spremljanja spletišč. Ob tem so sporočili, da do vključno 7. 10. 2020 ni bil izveden noben pregled spletnih strani ter opozorili, da navedene obveznosti URSIV z enim zaposlenim inšpektorjem zagotovo ne bo uspel izvesti, saj ima navedeni inšpektor zakonske obveznosti za nadzor tudi po Zakonu o informacijski varnosti in Uredbi (EU) št. 910/2014 (o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu).

Zgoraj navedeno Varuha seveda skrbi. 8. 12. 2020 je tako Center na URSIV naslovil dodatno poizvedbo. URSIV je 14. 12. 2020 odgovorila, da so v prvi fazi prioritetno poslali poziv za uskladitev z ZDSMA 279 zavezancem (62 centrom za socialno delo, 21 varstveno-delovnim centrom, 38 vrtcem z oddelki s posebnimi potrebami, 45 osnovnim šolam z oddelki s posebnimi potrebami, 86 zavezancem, ki objavljajo vsebine na portalu gov.si, ter 17 centrom oziroma zavodom za usposabljanje, delo in varstvo). Do 14. 2. 2020 je URSIV v večini odgovore zavezancev že prejel, a jih je še proučeval in analiziral. Od organizacij, ki ponujajo rešitve (orodja) za lažje doseganje zakonske skladnosti, pa je URSIV prejel informacijo, da zavezanci zakonskih zahtev ne jemljejo »dovolj« resno oziroma za uskladitev svojih spletišč z zahtevami po ZDSMA nimajo dovolj kadrov oziroma finančnih sredstev. Glede opravljanja inšpekcijskega nadzora je URSIV odgovorila, da do 14. 12. 2020 še ni bil izveden noben inšpekcijski nadzor. En inšpekcijski pregled pri zavezancu, ki ga bodo ocenili kot prioritetnega, pa je načrtovan do konca leta 2020. Glede vprašanja o kapacitetah za opravljanje učinkovitega nadzora po ZDSMA je URSIV pojasnil, da sta v Inšpekciji za informacijsko družbo, ki deluje znotraj URSIV, od 1. 12. 2020 redno zaposlena dva javna uslužbenca z inšpekcijskimi pooblastili. Ob tem je pojasnil, da inšpekcija opravlja naloge na področju informacijske varnosti, devetih storitev zaupanja in dostopnosti spletišč ter mobilnih aplikacij, uslužbenca inšpekcije pa sta vključena tudi v mednarodno sodelovanje v okviru teles v institucijah Evropske unije in izvajata še druge naloge s področja dela URSIV in Inšpekcije za informacijsko družbo. URSIV dodaja, da so dejanske minimalne potrebe na delovnem področju Inšpekcije za informacijsko družbo (informacijska varnost, elektronska identifikacija, storitve zaupanja in dostopnost spletišč ter mobilnih aplikacij) vezane na popolnitev štirih delovnih mest inšpektorjev, ki so sistemizirani v inšpekciji. Trenutno navedene naloge opravljata en inšpektor in vodja inšpekcije. Potrebna pa bi bila popolnitev tudi štirih sistemiziranih uradniških delovnih mest v Sektorju za skupne zadeve, v katerem prav tako opravljajo naloge, ki so povezane z ZDSMA (spremljanje in poročanje o skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij). Sklepno so dodali, da se na URSIV oziroma Inšpekciji za informacijsko družbo zavedajo pomembnosti zagotavljanja dostopnosti spletišč državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, ki so zavezanci za prilagoditev spletišč za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, ter da si bodo v skladu z zmožnostmi prizadevali za čim hitrejši in učinkovit pregled spletišč zavezancev po ZDSMA glede izpolnjevanja predpisanih standardov oziroma zahtev.

Priporočilo Varuha št. 6: Z namenom zagotavljanja učinkovitega uresničevanja določb Zakona o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij (ZDSMA), Varuh Vladi Republike Slovenije priporoča, da Upravi Republike Slovenije za informacijsko varnost zagotovi ustrezne kapacitete za izvajanje nalog v skladu z 10. in 11. členom ZDSMA.

1.9.3.7 Pridržanje mladoletnih migrantov in iskalcev azila

82. člen ZTuj določa, da se mladoletnega tujca in družino z mladoletnim tujcem nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb ter da se, le če to ni možno, mladoletnega tujca brez spremstva in družino z mladoletnim tujcem nastani v Center za tujce Postojna. Kljub tej določbi pa so družine z otroki in nekateri mladoletniki brez spremstva še vedno pridržani v Centru za tujce Postojna, ki je povsem zaprtega tipa.

V letu 2020 je bil v Centru za tujce Postojna pridržan 401 otrok. Od tega so bili 304 otroci, ki so bili tam brez staršev ali zakonitih zastopnikov (t. i. mladoletniki brez spremstva), 97 otrok pa skupaj s starši. Nihče od njih v času pridržanja ni imel dovoljenja za izhod.

Mladoletniki brez spremstva

Mladoletniki brez spremstva so prišli iz Afganistana (154), Egipta (56), Pakistana (35), Maroka (18), Bangladeša (14), Kosova (9), Sirije (4), Iraka (3), Palestine (2), Rusije (2), Turčije (2), Alžirije (1), Indije (1), Irana (1), Libije (1) in Slonokoščene obale (1). Med njimi so bile štiri deklice.

297 mladoletnikov brez spremstva je izrazilo namero, da bi radi zaprosili za mednarodno zaščito. Od sedmih mladoletnikov brez spremstva, ki niso izrazili namere za mednarodno zaščito, sta dva državljana Rusije dobila dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji (starost 6 in 16 let), trije državljani Kosova so bili »odstranjeni brez spremstva« z ozemlja Slovenije (starost 17 let), državljan Afganistana je bil »neuradno predan – PP« sosednji državi (starost 16 let), državljan Maroka pa »uradno predan – PP« drugi državi (starost 17 let).

Med mladoletniki brez spremstva, ki so izrazili namero zaprositi za mednarodno zaščito in so bili izpuščeni iz Centra za tujce Postojna, je bil devetletnik, ki je bil v centru pridržan 9 dni,[6] desetletnik, pridržan 4 dni, trije enajstletniki (v centru 3–4 dni), pet dvanajstletnikov (v centru 3–4 dni), šest trinajstletnikov (v centru 3–5 dni), 23 štirinajstletnikov (večina jih je bila v centru 1–6 dni, dva pa 15 dni). 258 jih je bilo starih med 15 in 17 let; v centru so bili pridržani od enega do 31 dni; v obdobju od 1. 1. do 3. 6. in 24. 6. do 31. 12. so bili večinoma pridržani 1–5 dni, pet pa jih je bilo pridržanih 15–16 dni, eden 11 dni, eden pa 21 dni; posebej opazno pa je povečanje časa pridržanja za tiste, ki so bili pridržani med 3. 6. in 23. 6. V tem času je bila večina pridržanih od 5 do 15 dni, dva pa 16 dni, eden 23, eden 27 in eden 31 dni.

Otroci v spremstvu staršev ali zakonitih zastopnikov

97 otrok je bilo v centru pridržanih skupaj s starši ali zakonitimi zastopniki. Šest otrok je bilo starih manj kot eno leto, pet jih je bilo starih eno leto, 33 starih 2–6 let, 42 starih 7–14 let in 11 starih od 15–17 let. Prišli so iz Afganistana, Iraka, Irana, Sirije, Kosova, Turčije, Jemna in Somalije.

54 otrok, ki so bili v centru pridržani skupaj s starši ali zakonitimi zastopniki, je izrazilo oz. je bila v njihovem imenu izražena namera zaprositi za mednarodno zaščito, 43 otrok pa po podatkih policije namere za mednarodno zaščito ni izrazilo (od teh 43 jih je 6 dobilo dovoljenje za zadrževanje, 37 otrok pa je bilo »neuradno predanih« sosednji državi). Pred neuradno predajo so bili v centru pridržani 1–3 dni. Ob predaji je bil en otrok star tri tedne, dva eno leto, 17 starih 2–6 let, 14 starih 7–14 let, trije pa 15–17 let. Večina tistih, za katere je bila izražena namera zaprositi za mednarodno zaščito, je bila v centru 1–6 dni. Osem otrok pa je bilo pridržanih več mesecev. Šest otrok, državljanov Kosova, je bilo istočasno pridržanih 6 mesecev od 14. 2. do 16. 8. 2020 (starost: 5, 7, 12, 13, 15 in 17 let). 19. 2. 2020 so podali vlogo za mednarodno zaščito. En otrok, neznanega državljanstva, je bil pridržan 6 mesecev (starost 8 let), še en otrok, državljan Kosova, pa 3 mesece in 23 dni (starost 9 let).

Kljub temu da ZTuj namestitev mladoletnih tujcev v Centru za tujce opredeljuje le kot skrajno možnost, če ni mogoče drugače, se ta torej v praksi še vedno redno uporablja.

Varuh sicer priznava prizadevanja vlade v zadnjih letih, da bi zagotovila alternativne rešitve za nastanitev mladoletnikov brez spremstva v študentskem domu, vendar sistemska oblika nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva kot ločena enota za njihovo celovito obravnavo še ni bila vzpostavljena (več o tem v razdelku o neuresničenih preteklih priporočilih 2.14.2.5 Tujci in prosilci za mednarodno zaščito tega poročila). Prav tako ni bila vzpostavljena možnost alternativne nastanitve za družine z otroki.

Konvencija o otrokovih pravicah določa, da mora biti načelo največje otrokove koristi osrednje vodilo v vseh postopkih v zvezi z otroki. Pridržanje otrok, tako otrok v spremstvu družinskih članov kot otrok brez spremstva, pa ni nikoli v največjo otrokovo korist, zato Varuh (ponovno) poziva k odpravi omejitve svobode gibanja migrantskih otrok.

Tudi Posebni poročevalec ZN za pravice migrantov je v svojem poročilu z naslovom Ukinitev pridržanja otrok iz migracijskih razlogov in zagotovitev ustrezne oskrbe in sprejema zanje,[7] objavljenim 20. julija 2020, opozoril, da ima v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah vsak otrok vedno temeljno pravico do svobode, družinskega življenja, zdravja, razvoja, nediskriminacije in svobode pred vsemi oblikami fizičnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorabe in pravico, da se vedno pri vseh dejanjih, ki ga zadevajo, primarno upošteva, kaj je v otrokovem najboljšem interesu; ter da so mednarodni in regionalni organi za človekove pravice že večkrat podali mnenje, da pridržanje otrok zaradi migracijskih razlogov nikoli ni v otrokovem interesu in pomeni kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah. Dodal je: »V zadnjih letih se je med mednarodno skupnostjo pojavilo soglasje, da pridržanje škoduje otrokovemu fizičnemu, razvojnemu, čustvenemu in psihološkemu zdravju ter otrokom odvzema temeljne pravice in otroštvo. Na podlagi temeljnega načela največje koristi otroka si morajo države prizadevati za popolno odpravo pridržanja otrok in razviti ter izvajati alternative pridržanju, ki temeljijo na človekovih pravicah.« V poročilu tudi navaja, da »znanstvena literatura kaže, da pridržanje, tudi za kratek čas, škodljivo in dolgotrajno vpliva na otrokov razvoj ter njegovo fizično in duševno počutje ter lahko poslabša prejšnje travme. Pridržanje škoduje otrokom ne glede na njihovo stanje in ta škoda lahko nastane tudi, če je pridržanje razmeroma kratko.«

Varuh opozarja na nujnost uresničitve preteklih priporočil Varuha glede namestitve mladoletnikov brez spremstva iz priporočil Varuha št. 23 (2016), 30 (2015) in 85 (2019) v poglavju 2.14 Omejitve osebne svobode ter daje v zvezi s tem tudi novo priporočilo št. 44, Center pa daje (prenovljeno) splošnejše priporočilo:

Priporočilo Varuha št. 8: Varuh Vlado Republike Slovenije poziva, naj preneha s pridržanji otrok, ter priporoča, naj Vlada Republike Slovenije in pristojni organi zagotovijo, da se vse mladoletne tujce in družine z mladoletnimi tujci v skladu z 82. členom ZTuj nastani v primernih ustanovah za nastanitev mladoletnih oseb.

1.9.3.8 Interni pritožbeni postopki v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah

Center je v okviru projekta »Če vidiš krivice, uporabi pravice« raziskoval tudi interne pritožbene postopke v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah. Na podlagi vprašalnika, poslanega naključno izbranim osnovnim šolam, srednjim šolam, osnovnim šolam s posebnim programom, dijaškim domovom, zavodom za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, VDC enotam za usposabljanje otrok, prevzgojnemu domu in enotam centrov za socialno delo, je pripravil osnutek analize, ki bo podlaga za pripravo ustreznih priporočil in sodelovanje s pristojnimi organi.

Prve ugotovitve raziskave kažejo, da so določbe Zakona o osnovi šoli, Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki se tičejo postopkov v primeru kršitev pravic otrok, pomanjkljive in nejasne, kar se odraža tudi v pomanjkljivo urejenem odzivanju šol na kršitve pravic otrok v praksi. Niti ena od šol, ki so podale odgovore na vprašalnike, postopka pritožbe nima urejenega v svojih internih aktih, posledično pa je vprašljivo tudi, v kolikšni meri so o tej svoji pravici informirani učenci. Analiza odgovorov kaže, da bi bile podobne izboljšave kot v šolah potrebne tudi pri pritožbenih postopkih v drugih zgoraj naštetih institucijah, zlasti v dijaških domovih, zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in centrih za socialno delo. Raziskava v zvezi s pritožbenimi postopki otrok v šolah in drugih institucijah, katere namen je pripraviti tudi konkretna priporočila, se bo nadaljevala v letu 2021.

1.9.3.9 Poročilo Varuha o stanju pravne države v Slovenij (del skupnega poročila ENNHRI Evropski komisiji)

Varuh je maja 2020 pripravil poročilo Varuha človekovih pravic o stanju vladavine prava v Sloveniji, ki je bilo objavljeno kot del Poročila ENNHRI o stanju vladavine prava v državah članicah EU oziroma v Evropi, ki je bilo posredovano Evropski komisiji v postopku priprave prvega Poročila Evropske komisije o stanju pravne države v Evropski uniji in državah članicah EU. Varuh je v poročilu izpostavil stanje iz svoje pristojnosti glede neodvisnosti in učinkovitosti nacionalnih institucij za človekove pravice, zagovornikov človekovih pravic in prostora civilne družbe, sistema zavor in ravnovesij, pravosodnega sistema, pluralnosti medijev, korupcije in situacije covid-19. Celotno poročilo ENNHRI je objavljeno tudi na spletni strani ENNHRI.[8]

Prvo Poročilo o stanju pravne države v Evropski uniji in njenih državah članicah je Evropska komisija na podlagi različnih prejetih virov in lastnih poizvedb objavila 30. septembra 2020 (poročilo je dostopno tudi na spletnih straneh Evropske komisije[9]). Poročilo vsebuje naslednje štiri glavne stebre, ki močno vplivajo na pravno državo: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, ki so po mnenju Evropske komisije bistveni elementi za učinkovit sistem demokratičnega upravljanja.

Varuh ocenjuje, da kljub v določenem delu strokovne javnosti kritičnemu pristopu do metodologije opredelitve pravne države oziroma vladavine prava s strani Evropske komisije, v poročilu obravnavana področja vključujejo bistvena merila pravne države, saj poleg formalnega razumevanja vladavine prava oziroma pravne države vsebujejo tudi vsebinska merila, kar vključuje v prvi vrsti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Poleg tega poročilo obravnava tudi funkcionalne vidike, ki se nanašajo na delovanje institucij in mehanizmov pravne države. Menimo, da bi pristojne oblasti morale implementaciji zadevnega poročila Evropske komisije nameniti več pozornosti in pripraviti podrobnejši odziv na ugotovitve Evropske komisije. Varuh podpira tudi bolj poglobljeno javno in strokovno razpravo o ugotovitvah Evropske komisije – čeprav je bilo v letu 2020 poročilo deležno medijske pozornosti, pa smo pogrešali bolj poglobljene razprave o njem. Zavedamo se, da poročilo ni pravno obvezujoč dokument, vendar pa je – podobno kot priporočila dana državi v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda, ki poteka pod okriljem Sveta za človekove pravice Združenih narodov – pomemben izkaz stanja v državi, zato bi si država morala prizadevati, da se do poročila in ugotovitev jasno opredeli in svoje delovanje usmeri v odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

1.9.3.10 Komentar Varuha Evropskemu odboru za socialne pravice glede 19. nacionalnega poročila o implementaciji Evropske socialne listine

Center je pripravil in oktobra 2020 Svetu Evrope, konkretno Evropskemu odboru za socialne pravice, poslal komentarje Varuha[10] na 19. nacionalno poročilo o implementaciji Evropske socialne listine, ki ga je pripravila Vlada RS (Komentar Varuha je objavljen na spletni strani Sveta Evrope[11]). Omenjeno nacionalno poročilo se nanaša na obdobje 2015–2018, vsebinsko pa je obravnavalo pravico do dela in druge pravice v zvezi z zaposlitvijo ter pravico invalidnih oseb do samostojnosti, vključevanja v družbo in sodelovanja v življenju skupnosti.

Center je v komentarjih opisal trenutno stanje v zvezi z odprtimi problemi in pomanjkljivostmi na obravnavanih področjih, kot izhajajo tudi iz predhodnih Varuhovih letnih poročil. Vlada se je na Varuhove komentarje pisno odzvala novembra 2020[12] in v odgovoru opisala svoj napredek oziroma načrte za izboljšave glede posameznih izpostavljenih problemov.

1.9.3.11 Srečanje s Skupino strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) in alternativno poročilo Varuha

Varuh in predstavnici Centra so se 29. 9. 2020 sestali s predstavnicama Skupine strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), ki sta obiskali Slovenijo, da bi pridobili informacije o izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija). Varuh je sicer pozdravil pozitiven razvoj v zvezi z zakonodajo, politikami in ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njemu, opaža pa tudi več področij, na katerih bi bile potrebne izboljšave, da bi dosegli skladnost z zahtevami Istanbulske konvencije.

Center je za GREVIO pripravil tudi pisni prispevek za obravnavo izhodiščnega poročila Slovenije (alternativno poročilo).[13] V poročilu smo se osredotočili na naslednje teme: covid-19 in nasilje nad ženskami, neusklajenost kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja z Istanbulsko konvencijo in manko posebnih kriznih centrov za žrtve, diskriminacijo pri dostopu do državne odškodnine za žrtve nasilja, potrebo po boljši podpori žrtvam v postopkih, pomanjkanje izvedencev, potrebo po usposabljanju strokovnjakov, ki delajo z žrtvami, ter pomanjkanje raziskav o prisotnosti nasilja nad ženskami in v družini.

1.9.3.12 Odzivi Centra na različne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij in združenj s področja človekovih pravic

Center je pripravil več informacij v odziv na številne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij ali združenj.

Z odgovori, ki smo jih pripravili po analizi stanja, smo se med drugim v letu 2020 odzvali na vprašanja:

- Posebnega poročevalca ZN za pravice migrantov na temo odprave pridržanja otrok iz migracijskih razlogov;

- Posebne poročevalke ZN o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah, na teme:

o posilstev žensk (zakonodajna ureditev ter statistika),

o na temo femicida ter

o nasilja nad ženskami v času ukrepov proti širjenju covid-19;

- Posebnega poročevalcu ZN za manjšinska vprašanja glede sovražnega govora, družbenih omrežij in manjšin;

- nemškega Zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve glede participacije invalidov v procesih odločanja;

- hrvaške varuhinje otrokovih pravic o ureditvi zakonodaje s področja nasilja in zlorabe otrok.

Konec leta 2020 je Center pripravljal, v začetku leta 2021 pa oddal tudi svoje poročilo Posebnemu poročevalcu ZN za človekove pravice migrantov na temo dostopa do postopka mednarodne zaščite v postopkih na slovenskih mejah. Poročilo opisuje razmere v letu 2020 in pred tem. V njem so povzeti očitki o kršitvah v mejnih postopkih in odziv ter ugotovitve Varuha v zvezi z njimi (glej tudi poglavje LP o tujcih). Dokument je objavljen na spletni strani Posebnega poročevalca.[14]

Dodatno smo v letu 2020 odgovorili na več vprašalnikov, za katere smo že razpolagali z informacijami, med drugim:

- Uradu Visoke komisarke ZN za človekove pravice glede vloge nacionalnih inštitucij za človekove pravice pri promociji in zaščiti človekovih pravic,

- Uradu Visoke komisarke ZN za človekove pravice glede rasizma kot vzroka slabega ravnanja,

- gruzijskemu ombudsmanu o pritožbenih postopkih zoper odločitve ombudsmana ter o vplivu covid-19 na pravico do izobrazbe,

- španski konfederaciji starejših oseb glede Varuhovega delovanja na področju pravic starejših.

Center je posredoval svoj prispevek in stališča Agenciji EU za temeljne pravice (FRA) v postopku priprave različnih dokumentov agencije, npr. glede:

- delovnega programa FRA za leto 2021 – priprava stališč Varuha na Osnutek delovnega programa;

- vmesnega pregleda FRA glede izvajanja Strategije FRA za obdobje 2018–2022;

- uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (vprašalnik FRA in Evropske komisije) – odgovor na vprašalnik glede stanja v Sloveniji in dejavnosti Varuha na tem področju;

- LGBT raziskave / pregleda;

- priročnika o uporabi Listine;

- 2022 Konzultacij FRA z različnimi deležniki – Varuh je agenciji septembra 2020 posredoval svoje odgovore, mnenja in stališče na obsežen vprašalnik, ki se je nanašal na stanje in promocijo temeljnih pravic v EU in njenih državah članicah v prihodnje.

Center je vzpostavljal tudi dvostransko mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami. Januarja je v svojih prostorih gostil predstavnico Danskega instituta za človekove pravice v zvezi s pripravo raziskave in uporabo spletne platforme omenjenega instituta na področju izobraževanj za človekove pravice – raziskavo namerava Center izvesti v letu 2021. Center je vzpostavil dvostransko sodelovanje tudi z nekaterimi drugimi nacionalnim institucijami za človekove pravice (npr. Nizozemskim centrom za človekove pravice).

[1] V Sloveniji je v veljavi od januarja 2015. Dostopna na: https://rm.coe.int/1680462542.

[2] https://www.drustvo-dnk.si/pravni-koticek/53.html.

[3] Novi Kazenski zakonik iz leta 2018 – KZ-1 je lažje oblike nasilja v družini združil v posebno kaznivo dejanje »nasilje v družini«, ki se preganja po uradni dolžnosti: državni tožilec mora zahtevati uvedbo kazenskega postopka v vseh lažjih oblikah nasilja v družini ne glede na interes žrtve za takšen postopek obravnavanja. V Filipčič, Avtonomija žrtev nasilja v družini vs. prijavitvena dolžnost, str. 21.

[4] Explanatory Report to the Council of Europe Convention on preventing and combating violence against women and domestic violence, 172. odstavek, rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent.

[5] Report concerning the implementation of the Council of Europe Convention on Action against Trafficking in Human Beings by Slovenia, Second evaluation round, GRETA(2017)38, 138. odstavek, rm.coe.int/greta-2017-38-fgr-svn-en/168078919e.

[6] Razpolagamo le z datumom začetka in konca pridržanja, ne pa tudi ure. Kot en dan tako ne štejemo 24 ur, ampak vsak različen datum (npr. 20.–21. marec štejemo kot dva dneva, možno pa je, da je bil nekdo v okviru teh datumov seveda pridržan manj kot 24 ur).

[7] Special Rapporteur on the human rights of migrants, Felipe González Morales, Ending immigration detention of children and providing adequate care and reception for them, A/75/183, 20. julij 2020, undocs.org/A/75/183.

[8] http://ennhri.org/rule-of-law-report/.

[9] https://ec.europa.eu/slovenia/news/rule-of-law-report_sl.

[10] https://rm.coe.int/rap-cha-svn-comments-19-2020/16809fdd10.

[11] https://rm.coe.int/rap-cha-svn-comments-19-2020/16809fdd10.

[12] https://rm.coe.int/sigov-response-on-comments-from-ombudsman/1680a0bfec.

[13] Objavljeno v angleščini na https://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/center-za-clovekove-pravice-s-predstavniki-grevio-o-istanbulski-konvenciji/. Poročilo Vlade pa je dostopno na: https://rm.coe.int/sigov-response-on-comments-from-ombudsman/1680a0bfec.

[14] www.ohchr.org/Documents/Issues/Migration/pushback/NHRINIOmbudsmanRepublicofSloveniaSubmission.pdf.

ah ali kje drugje.

· Otroci imajo možnost, da se v primeru, če menijo, da so jim kršene človekove pravice, neposredno obrnejo na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije preko brezplačne telefonske številke ali preko elektronske pošte.

· Pravica do izobraževanja je temeljna človekova pravica, ki mora biti dostopna vsem, a tako kot druge pravice ni samoumevna niti dostopna vsem otrokom.

· Legitimne in nedopustne omejitve človekovih pravic v času epidemije covid-19.

· Čas je, da se generacije združijo, da si znova zamislijo, kakšen svet želimo ustvariti. Kako si otroci predstavljajo boljši svet?

1.9.3.3 Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov

Center za človekove pravice je z namenom uresničevanja svoje naloge glede dajanja splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripravil in decembra 2020 objavil »Varuhov kratki vodič: Kako in kdaj se lahko glede kršitev človekovih pravic pritožite na mednarodne odbore Združenih narodov«. Kratki vodič je objavljen na spletni strani Varuha (tudi v pdf obliki): www.varuh-rs.si/nc/vodic-mednarodne-pritozbe.

1.9.3.4 Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu KZ.1 – Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008–2018 – osnutek posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu

1.9.3.5 Nasilje nad ženskami in v družini – ključni argumenti in zaključki več analiz Centra

V letu 2020 se je Center za človekove pravice posvečal nekaterim vidikom preprečevanja in naslavljanja nasilja nad ženskami ter nasilja v družini.

V zvezi s tematiko nasilja nad ženskami je Center v letu 2020:

- zbral informacije in pripravil odzive na vprašalnike Posebne poročevalke ZN o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah glede

· nacionalne ureditve kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja;

· kaznivih dejanjih femicida in drugih kaznivih dejanj na podlagi spola in s strani intimnih partnerjev;

· nasilju nad ženskami in v družini v času epidemije covid-19 ter dostopnosti podpornih storitev za žrtve nasilja (za slednjo analizo glejte poglavje 3 tega poročila);

- pripravil analizo in mnenje glede zakonodajne ureditve kaznivega dejanja posilstva;

- za namene poročanja Skupini strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) pregledal skladnost zakonodaje in prakse z nekaterimi obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) in pripravil o tem informacije za GREVIO.

Varuh ugotavlja tudi, da v Sloveniji žal primanjkuje (nacionalnih) reprezentativnih raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami, nasilja v družini ter nasilja na splošno, ki bi razkrile celotno sliko prisotnosti nasilja, ne samo tistega, ki je prijavljeno organom pregona. Več pozornosti bi bilo treba nameniti učinkovitemu raziskovanju in dokumentiranju obsega, vzrokov, posledic in znakov nasilja in pridobivanju zanesljivih, primerjalnih podatkov, ki bi vodili učinkovite politike preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja in omogočali ocenjevanje učinkovitosti ukrepov. V okviru nasilja, ki se dogaja v družinski skupnosti, je potrebno raziskati tako razsežnosti nasilja nad ženskami, moškimi, otroki in starejšimi, ob tem pa je potrebno ustrezno pozornost nameniti osebam z ovirami, migrantskim ozadjem, živečim v romskih skupnostih in drugim posebej ranljivim skupinam.

Priporočilo Varuha št. 5: Varuh poziva Vlado RS k rednemu izvajanju raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

1.9.3.6 Zagotavljanje dostopnosti spletnih strani osebam z različnimi oblikami oviranosti

1.9.3.7 Pridržanje mladoletnih migrantov in iskalcev azila

Mladoletniki brez spremstva

Otroci v spremstvu staršev ali zakonitih zastopnikov

Kljub temu da ZTuj namestitev mladoletnih tujcev v Centru za tujce opredeljuje le kot skrajno možnost, če ni mogoče drugače, se ta torej v praksi še vedno redno uporablja.

1.9.3.8 Interni pritožbeni postopki v primeru kršitev pravic otrok v šolah in drugih institucijah

1.9.3.9 Poročilo Varuha o stanju pravne države v Slovenij (del skupnega poročila ENNHRI Evropski komisiji)

1.9.3.10 Komentar Varuha Evropskemu odboru za socialne pravice glede 19. nacionalnega poročila o implementaciji Evropske socialne listine

1.9.3.11 Srečanje s Skupino strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) in alternativno poročilo Varuha

Varuh in predstavnici Centra so se 29. 9. 2020 sestali s predstavnicama Skupine strokovnjakov za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), ki sta obiskali Slovenijo, da bi pridobili informacije o izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija). Varuh je sicer pozdravil pozitiven razvoj v zvezi z zakonodajo, politikami in ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njemu, opaža pa tudi več področij, na katerih bi bile potrebne izboljšave, da bi dosegli skladnost z zahtevami Istanbulske konvencije.

1.9.3.12 Odzivi Centra na različne vprašalnike in pozive organov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, institucij in združenj s področja človekovih pravic