Varuh je pobude, povezane s pravicami starejših, v letu 2019 obravnaval v okviru številnih področij svojega dela – ta področja so narodne in etnične skupnosti, omejitve osebne svobode, pokojninsko zavarovanje, socialna varnost in upravne zadeve.

Ne le v Sloveniji, v celotni Evropi se spoprijemamo s spremembami starostne strukture prebivalstva. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil v začetku leta 2019 skoraj vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let (tj. 20 % prebivalstva). Tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša: osebe, ki se v tem času rodijo v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živele v povprečju približno sedem let dlje kot tiste, ki so se rodile pred 25 leti.

Postajamo torej dolgoživa družba, kar prinaša številne izzive, a tudi priložnosti za medgeneracijsko povezovanje in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti. Država se na te izzive odziva (pre)počasi in slabo prepoznava nove priložnosti. Po podatkih statističnega urada je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja kot med vsem prebivalstvom, njihova samoocena zadovoljstva z življenjem pa najnižja. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v začetku leta 2019 živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, med temi pa je bilo kar 89.000 upokojencev (kar je 18,1 % vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških. Tudi povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med osebami, starimi 65 let ali več, najnižja. Na oceno splošnega zadovoljstva z življenjem posameznika vpliva v precejšnji meri tudi njegovo zdravstveno stanje. V letu 2018 je bilo med vsemi prebivalci približno 10 % takih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot slabo ali zelo slabo; samo med starejšimi (65 let ali več) je bil delež takih bistveno višji in je znašal 23 %.

Varuh tudi ob pogovorih s starejšimi, civilno družbo in nevladnimi organizacijami zaznava, da sta največji težavi starejših revščina in osamljenost. Starejši se spoprijemajo z diskriminacijo, nasiljem in zlorabami ter pomanjkanjem posebnih ukrepov in storitev. Starostnikom je treba zagotoviti kakovostno, varno in dostojno oskrbo, ki je usmerjena neposredno v uporabnika in njegove potrebe. Varuh redno opozarja, da bomo šele z ustrezno ureditvijo dolgotrajne oskrbe kot družba dali jasno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih in o spoštovanju človekovega dostojanstva. Izhodišče mora nedvomno biti način delovanja, ki kar najbolj spoštuje človekovo dostojanstvo, enakost in človekove pravice kot vodilo pri oblikovanju sistema socialne oskrbe in podpore, primernega za 21. stoletje. Nujno je zavedanje, da imajo tudi starejši ljudje vse človekove pravice, enako kot vsi drugi. Vse človekove pravice veljajo za vse ljudi.

Nujno je zavzemanje za odpravo vseh oblik diskriminacije starejših, še posebej starejših žensk. Takšna večkratna (oziroma intersekcijska) diskriminacija na podlagi več osebnih okoliščin je hkrati hujša oblika diskriminacije.

Dejstvo, da še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, na katerega čakamo že skoraj 20 let in od katerega veliko pričakujemo, ne sme biti izgovor, da se zadeve ne urejajo že zdaj. Menimo, da je treba spremeniti in dopolniti celotno socialno zakonodajo, saj le zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo rešil vseh težav. Po mnenju Varuha odgovor na dolgoživo družbo ni povečanje zmogljivosti v ustanovah, ampak je treba narediti korak v smeri deinstitucionalizacije. V domovih za starejše, med temi je samo vsak četrti moški, prebiva 4,5 % oseb, starih 65 let ali več. V domovih za starejše, kjer jim z nudenjem prebivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva nadomeščajo ali dopolnjujejo vlogo doma in lastne družine, je 1. januarja 2019 prebivalo 19.260 ljudi; 95 % jih je bilo starih najmanj 65 let. Povprečna starost njihovih prebivalcev je bila 83 let. Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za kar 15 % (tudi zaradi novih zmogljivosti). Dejstvo je, da se delež starejših, ki živijo v tako imenovanih skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše, s starostjo povečuje.

Po mnenju Varuha veliki, pa tudi manjši institucionalizirani zavodi starostnikom (in drugim osebam, ki prebivajo v njih) ne morejo zagotavljati individualiziranih storitev in takšne podpore, ki bi oskrbovancem omogočala popolno socialno vključevanje. Tudi kohezijska politika Evropske unije in socialni naložbeni sveženj poudarjata socialno vključenost v državah članicah kot pomemben dejavnik razvoja in posodobitve socialnih politik. Gradnja in prenavljanje ustanov za dolgotrajno oskrbo (ne glede na njihovo velikost) tako že nekaj let nista upravičena do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI), saj ti podpirajo širok razpon ukrepov za preprečevanje institucionalizacije in za podporo reformam za prehod na skupnostno oskrbo. Varuh pričakuje, da bo to tudi cilj razvoja slovenske socialne politike.

Glede na to, da se družba stara tudi na svetovni ravni, je skrb vzbujajoče, da (še) ni mednarodnopravnega instrumenta, ki bi celostno urejal pravice starejših. Varuh podpira sprejetje posebne konvencije o pravicah starejših v okviru Organizacije združenih narodov, podobno kot so že bile sprejete konvencije o pravicah otrok, žensk in invalidov. Pozdravljamo zavzemanje slovenske zunanje politike glede pravic starejših v OZN, vendar pa bi si želeli, da bi se to zavzemanje bolje odražalo tudi v Republiki Sloveniji s sprejetjem ustrezne zakonodaje in ukrepov ter na splošno z odnosom države do starejših ljudi.

V nadaljevanju so predstavljena priporočila Varuha in njegova dejavnost glede pravic starejših.

Številna pretekla priporočila Varuha, ki se nanašajo na starejše, žal ostajajo le delno uresničena ali celo v celoti neuresničena. Obravnavana so v različnih vsebinskih sklopih, a je nujen tudi njihov sistematični pregled z vidika zagotavljanja pravic starejših. Ta priporočila so:

2.2 Narodne in etnične skupnosti:

-       priporočilo št. 17 (2018), s katerim je Varuh priporočil vladi, naj v naslednjem nacionalnem programu ukrepov za Rome posebno pozornost nameni tudi starejšim pripadnikom romske skupnosti in nato njihovo varstvo uvrsti med temeljne strateške cilje ter opredeli tudi konkretne ukrepe v zvezi z njimi.

2.14 Omejitev osebne svobode:

-       priporočilo št. 21 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj URSIKS še naprej zagotavlja izboljševanje razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb, kot so starostniki, bolni, invalidi in drugi, za njihovo dostojno prestajanje odvzema prostosti;

-       priporočilo št. 25 (2018), s katerim je Varuh priporočal, naj Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z MDDSZ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev institucionalne namestitve obsojenca, kadar jo ta potrebuje;

-       priporočili št. 14 (2016) in št. 19 (2015), naj se vzpostavijo prilagojeni prostori za obsojence, ki v času prestajanja kazni zapora zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč;

-       priporočilo št. 15 (2016), s katerim smo spodbujali čimprejšnje sprejetje protokola glede namestitve v domove za starejše za obsojence, ki potrebujejo intenzivnejšo in zahtevnejšo nego in oskrbo;

-       priporočilo št. 13 (2017), naj se sprejmejo ukrepi za uresničitev priporočil iz posebnega tematskega poročila glede izboljšanja razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb.

2.15 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

–         priporočilo št. 36 (2018), naj vlada že ob načrtovanih dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znova preuči primernost ureditve, ki od 31. decembra 2012 ureja različne pravice iz prostovoljnega zavarovanja in prostovoljnega dokupa delovne dobe, oziroma naj, če vztraja pri tej zakonski ureditvi, vsaj prizadetim zavarovancem omogoči, da se sami odločijo o morebitni povrnitvi vplačanih sredstev, saj se je osnovni namen vplačila izjalovil zaradi ravnanja države;

–         priporočilo št. 57 (2017), naj se pripravijo strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe;

–         priporočilo št. 59 (2017), naj se preuči možnost določitve mirnega reševanja sporov tudi v upravnem postopku oziroma postopkih uveljavljanja socialnih pravic;

–         priporočili št. 123 (2013) in št. 89 (2014), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejmejo ukrepe za bistveno skrajšanje časa obravnave prejetih zadev in zagotovijo odločanje o pritožbah v zakonskem določenem roku;

–         priporočilo št. 123 (2013), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ugotovijo, kako bi bilo mogoče poenostaviti in skrajšati postopke, v katerih sodelujejo tuji nosilci zavarovanja;

–         priporočilo št. 90 (2014), naj se še pred izdajo informativnega izračuna o pokojnini uredijo in osvežijo vse evidence, katerih podatki vplivajo na pravice posameznikov;

–         priporočilo št. 88 (2014), naj na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preučijo vzroke pritožb in ugovorov zavarovancev ter na tej podlagi skušajo izboljšati komuniciranje z zavarovanci.

2.17 Socialna varnost:

–         priporočilo št. 44 (2018), s katerim je Varuh predlagal, naj ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije in Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije preuči ustreznost kadrovskih normativov v domovih za starejše in jih bolj prilagodi potrebam stanovalcev;

–         priporočilo št. 102 (2014), s katerim je Varuh predlagal prenovo kadrovskih normativov za zdravstveno in negovalno osebje v domovih za starejše, kjer prebivajo mlajši invalidi;

–         priporočilo št. 65 (2016), s katerim je Varuh opozoril na to, da ni standardov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi primernost prehrane, ki jo nudijo v domu za starejše.

2.7.3.1 Priporočila

V letošnjem poročilu se na pravice starejših nanašajo priporočila, ki so dana po posamičnih vsebinskih poglavjih v nadaljevanju.

1.7.2 Center za človekove pravice

11. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije zagotovi ustrezne, dostopne, cenovno sprejemljive in primerne storitve za starejše in invalide, ki potrebujejo pomoč, da bodo te osebe lahko uveljavljale svojo pravico do samostojnega življenja in vključenosti v svoje skupnosti, tako v mestih kakor tudi na podeželjskih območjih.

2.2  Narodne in etnične skupnosti

15. Varuh priporoča Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, naj ob pripravi naslednjega nacionalnega programa ukrepov za Rome pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti seznani z vsebino poročila Varuha za leto 2018, ki se nanaša na to tematiko, ter mu predlaga, naj po ustrezni preučitvi v naslednji program vključi tudi ukrepe v zvezi s starejšimi pripadniki romske skupnosti.

2.14  Omejitev osebne svobode

73. Varuh Ministrstvu za pravosodje priporoča, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bosta vsem zaprtim osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebujejo dodatno pomoč, zagotovljeni primerna nastanitev v prilagojenih prostorih (v okviru zaporskega sistema ali zunaj njega) in pomoč pri vsakodnevni negi in drugi potrebni oskrbi.

2.15 pokojninsko in invalidsko zavarovanje

87. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj pripravi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zavarovance, ki so delovno dobo dokupili, izenači s tistimi, ki so bili prostovoljno vključeni v pokojninsko zavarovanje.

88. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj pripravi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nekdanjim političnim zapornikom čas, ki jim je priznan na podlagi sklepa posebne komisije, upošteva kot pokojninsko dobo brez dokupa.

2.16 socialna varnost

113. Varuh priporoča Vladi Republike Slovenije, naj sprejme potrebne ukrepe za ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

114. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj preuči njegove ugotovitve na podlagi obiskov institucij v letu 2019 in v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi sprejme vse potrebne ukrepe za uresničitev danih priporočil.

115. Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj dopolni mrežo izvajalcev in razširi nabor storitev pomoči osebam, ki ne zmorejo živeti same, da jim bo omogočeno življenje doma in da bodo na ta način lahko bivale v okolju, kjer se počutijo dobro in imajo vzpostavljeno socialno mrežo.

116. Varuh predlaga MDDSZ, naj na sistemski ravni odpravi pomanjkanje ustreznih kadrov v domovih za starejše z vzpostavitvijo ustreznih kadrovskih normativov, ki bodo omogočali varno in kakovostno obravnavo uporabnikov z izboljšanjem delovnih razmer in primernim plačilom za opravljeno delo.

117. Varuh priporoča, naj SSZS v sodelovanju z MDDSZ pripravi in sprejme podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in merila za razvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe pri institucionalnem varstvu v domovih za starejše, da bi se povečala preglednost nad zaračunavanjem storitev in zagotovila enaka dostopnost do storitev.

2.18 Upravne zadeve

122. Varuh priporoča, naj Vlada Republike Slovenije pripravi ureditev pravice do posebne davčne olajšave za preživljanje družinskih članov davčnega zavezanca (staršev in posvojiteljev) tako, da bo zavezanec lahko to olajšavo uveljavljal vedno, kadar bo družinske člane dejansko preživljal, neodvisno od tega, ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ali institucionalnem varstvu, in zanje plačeval stroške.

2.7.3.2 Dejavnost Varuha glede pravic starejših

Dejavnost Varuha glede starejših in njihovih pravic je podrobneje predstavljena tudi v teh poglavjih Letnega poročila Varuha za leto 2019, ki so dostopna na spletni strani Varuha <www.varuh-rs.si> v spletni različici poročila:

1.7.2 Center za človekove pravice

2.14 Omejitev osebne svobode

2.13.3.2 Priporniki in obsojenci

• O položaju zaprtih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč

2.14.1.1 Pokojninsko zavarovanje

2.14.3.2 Pokojninsko zavarovanje

• Enako priznavanje pokojninske dobe brez dokupa za vse?
• Še o dodatku za pomoč in postrežbo

2.16 Zdravstveno varstvo

2.16.3.2 Zdravstveno varstvo

•  Vprašanja ob koncu življenja: pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje

2.16.3.3 Zdravstveno zavarovanje

2.17 Socialne zadeve

2.17.1.4 Revščina

2.17.3.4 Institucionalno varstvo

• Ugotovitve in priporočila Varuha na podlagi obiskov institucij
• Pomanjkanje zmogljivosti za oskrbo v skupnosti
• Pomanjkanje osebja v domovih za starejše
• Zaračunavanje dodatnih storitev v domovih za starejše
• Dodeljevanje enoposteljnih sob v domovih za starejše
• Vključevanje uporabnikov bivalne enote v domske dejavnosti