Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je predal enajsto redno poročilo za leto 2005 predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju in tudi Majdi Potrata, predsednici komisije za peticije, ki Varuhova poročila obravnava kot pristojno delovno telo državnega zbora.
Varuh je kot še vedno največji problem izpostavil dolgotrajnost sodnih postopkov, na kar Slovenijo s kaznimi opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, še zmerom se ne upoštevajo odločbe ustavnega sodišča, vse več je socialnih stisk, povečujejo pa se težave pri etiki javne besede.
Pri Varuhu smo v letu 2005 obravnavali nekaj manj kot 3000 pobud. Najbolj se je povečalo število pritožb na področju revščine in socialne stiske. Varuh je med neupoštevanimi odločbami Ustavnega sodišča izpostavil dve: o izbrisanih in o duševnem zdravju.
"Neupoštevanje odločitev ustavnega sodišča je še vedno pereče vprašanje, saj se je število neizvedenih odločb lani podvojilo. Izpostavil bi dve problematiki, o katerih ponavljajoče opozarjamo vsako leto, in sicer izbrisani in duševno zdravje, vendar kaže, da je slovenska politika imuna tudi na mnenja mednarodnih inštitucij," je poudaril varuh in dodal, da tudi zakon o duševnem zdravju kljub dolgoletnim obljubam še vedno čaka na politike, ki bodo imeli dovolj posluha za ljudi s težavami v duševnem zdravju.
Etika javne besede in izražanje nestrpnosti do vsakovrstnih manjšin je po besedah Hanžka še vedno težava, ki se je premalo zavedamo, da bi spremenili svoje ravnanje. Pri tem je varuh omenil zlorabo osebnih podatkov, posebej otrok za dviganje naklade. "Nekateri mediji se za dvig naklade ne izogibajo neetičnih pisanj, ko brez razloga odkrivajo zasebnost posameznikov, tudi otrok," meni varuh in opozarja, da je po ustavi Slovenija pravna in socialna država, vendar na oboje prepogosto pozabljamo. Socialna in ekonomska stiska ljudi pa sta po varuhovem mnenju še vedno opazni in kaže, da ima družba premalo posluha za to.
Sicer pa je Hanžek prepričan, da je odnos do varuha boljši kot včasih. "Tudi težko bi dejal, da se je odnos z izvršno oblastjo poslabšal, v glavnem je to sodelovanje korektno, so pa odnosi med varuhom in oblastjo bolj vidni. Nekateri kritike varuha, ki se sicer nanašajo na delo institucij, pač jemljejo zelo osebno," je še dejal varuh in dodal, da je tudi sodelovanje z inšpekcijami boljše, čeprav je še zmerom zaznati nekoordinirano sodelovanje med samimi inšpekcijami.
Poročilo varuha za leto 2005 naj bi državni zbor obravnaval predvidoma oktobra, še prej pa se bo znašlo na dnevnem redu septembrske seje državnozborske komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
