Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 2. 3. 2020 s predsednico Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl obiskal Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava), ki izobražuje in usposablja otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

V Centru imajo prilagojen tako predšolski kot tudi osnovno šolski program. Izvajajo še posebni program vzgoje in izobraževanja, zdravstveno negovalni program in terapevtski program. Po mnenju varuha Svetine je Center CIRIUS Vipava primer dobre prakse celostne obravnave otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Toda opozoril je na prostorsko stisko, s katero se spopadajo v Centru.

»Ogledali smo si prostore, ki pa so, ne le  premajhni, ampak tudi zastareli in neprimerni. Otrok s posebnimi potrebami ne moremo nameščati v stare vojašnice«, je kritičen Svetina. V Centru bi potrebovali večje število nastanitvenih kapacitet, najbolj pa večjo športno in večnamensko dvorano.

"Kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti se ukvarjam tudi s tovrstnimi vsebinami, ki jih dobro poznam. Kot so povedali v vodstvu Ciriusa, je največja težava trenutno prostorska stiska. Veseli pa me, da je center že vrsto let dobro vpet v lokalno okolje in da so starši otrok zadovoljni z njihovo obravnavo," je povedala Irglova.

V vipavskem centru sicer skrbijo za 127 otrok, od katerih jih 36 med tednom tudi prebiva v Vipavi, 81 pa jih dnevno prihaja od doma. Nekaj otrok preko vipavske institucije obiskuje Varstveno-delovni center v Stari gori, preko 230 pa jih obravnavajo z njihovo mobilno enoto po terenu, je ob obisku povedal v. d. ravnatelja Cirius Vipava Alojzij Adamič.

Svetina je poudaril, da bo treba več narediti tudi glede odpiranja enot v lokalnem okolju, da bi lahko otroci svoje otroštvo preživljali doma, in glede deinstitucionalizacije. "Zelo sem vesel, da obstajajo take institucije in da delajo tako kakovostno, seveda s podporo, ki jim jo mora nuditi stroka," je še poudaril Svetina.

Varuh Svetina in predsednica Komisije Eva Irgl pa sta na obisku opozorila tudi na problematiko vključevanja teh otrok v lokalno okolje, ko dopolnijo 26 let oziroma, ko niso več upravičeni do vzgojno - izobraževalnega sistema. »Njihova nadaljnja obravnava je pomanjkljiva, v varstveno delovnih centrih so dolge čakalne vrste, tako so velikokrat vračajo v domače okolje, kjer so prepuščeni iznajdljivosti staršev«, je povedal Svetina. Zaživeti bi moral zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki daje možnost vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Treba pa bi bilo tudi razmisliti, kako znotraj obstoječe zakonodaje novelirati zakon, da bodo lahko tudi VDC-ji lahko opravljali zdravstveno dejavnost in naprej peljali podporo invalidom, ki jo do takrat opravljajo zavodi," je še dejal varuh človekovih pravic.