Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Tone Dolčič ter svetovalke in svetovalec Varuha mag. Simona Mlinar, Neva Šturm in Lan Vošnjak ter svetovalka za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič so v petek, 21. 4. 2017, na obisk znova sprejeli zastopnike pacientovih pravic.  

Vabilu so se tokrat odzvali Avgust Rebič iz Kranja, Vlasta Cafnik in Adela Postružnik iz Maribora, Olga Petrak in Cvetka Jurak iz Celja, Melina Omerzel Petek in Mojca Mahkota iz Ljubljane, Stanka Vauh iz Raven na Koroškem ter Zlata Rebolj iz Novega mesta.

Varuhinja je uvodoma izrazila zadovoljstvo nad to redno obliko srečevanje in spomnila, da so se nazadnje sestali 3. 5. 2016. Povedala je še, da je z ugotovitvami tako Varuha kot zastopnikov seznanila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijana Papeža ter nedavno tudi generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja.

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je ocenil, da poročila zastopnikov, ki jih je Varuh človekovih pravic RS podrobno preučil, potrjujejo potrebnost instituta zastopnika pacientovih pravic, nujno pa je odpraviti nekatere nejasnosti oziroma možnosti različnih interpretacij o njihovih pristojnostih.

Varuhinjo in njene sodelavce je zanimalo, kako so zastopniki sodelovali pri oblikovanju precejšnjega števila zakonov s področja zdravstva in zdravstvenega varstva. Govorili so o ureditvi instituta drugega mnenja, ukrepanju v primeru bolnišničnih okužb, posebej ob namestitvah oseb v domove za starejše, se dotaknili zdravstvenega varstva zaprtih oseb in problematike čakalni vrst. Znova so opozorili na pomanjkanje negovalnih bolnišnic, se dotaknili uvajanja elektronskih zdravstvenih storitev (e-napotnice, e-recepti,...) ter problematike ureditve izražene volje pacientov.

Ocenili so, da je nujno treba urediti dostopnost psihiatričnega in psihoterapevtskega zdravljenja po vsej Sloveniji in zagotoviti financiranje slednjega iz javnih sredstev. Dostopnost osebnih zdravnikov je zaradi preobremenjenosti ponekod vse slabša, urgentne ambulante prenatrpane, opažajo. Nujno je urediti sistem patronažnih služb, ocenjujejo nekateri.

Hitrost odzivanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zdravniške zbornice je še nezadovoljiva. Menijo, da bi bili lahko pacienti podrobneje in transparentno seznanjeni z obsegom storitev, ki jim jih nudi zdravstvena blagajna. Pričakujejo, da bo ZZZS odločbe za vračanje pacientov nazaj na delovno mesto izdajal pravočasno, saj zaradi tega prihaja do prenekaterih zapletov.

Sogovorniki so se dotaknili še izvajanja metadonskega programa, posebej v primeru, ko oseba na metadonu dobi zaposlitev v tujini. Opozorili so tudi na pomanjkanje čeljustne kirurgije v Mariboru in fizioterapevtov ponekod po državi. Dobivajo posamezne prijave nad neprimerno komunikacijo medicinskih sester v koncesijskih ambulantah. Upajo, da bo specializacija iz geriatrije znova uvedena, saj se družba stara in starostniki potrebujejo posebno obravnavo. Pri obravnavi primerov opažajo tudi nasilje nad njimi.

Namestnik Dolčič je ob koncu dejal, da so Varuhu potrdili njegova preštevilna opažanja, seznanili pa so ga tudi z nekaterimi novostmi, na katere bomo opozorili pristojne. Pozval jih je, naj v določenih primerih k Varuhu vložijo tudi pobude, saj lahko Varuh iz posameznih primerov opozori državo na sistemske napake. Opozoril je še, da na neurejenost področja psihoterapij in dostopnosti psihiatričnih storitev Varuh opozarja tudi v letnem poročilu za leto 2016, ki je pred izidom.