Upravni organ je po mnenju Varuha samovoljno posegel v obliko zapisa priimka makedonske državljanke (ter zamenjal črko »Š« s »SH«), kljub temu, da je priimek pridobila s sklenitvijo zakonske zveze s slovenskim državljanom in ga je več let uporabljala na slovenskem ozemlju tako v formalnih kot tudi neformalnih razmerjih ter da ji je zapis priimka s šumniki priznavala tudi Republika Makedonija. Varuh je v takšnem ravnanju prepoznal poseg v pobudničino osebno dostojanstvo ter njene osebnostne pravice ter pravico do spoštovanja družinskega življenja. Mnenju Varuha je sledilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je upravnim enotam poslalo ustrezne usmeritve za delo, skladne Varuhovemu stališču.
Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnila pobudnica, državljanka Republike Makedonije, zaradi zatrjevane kršitve pravice do osebnega imena. Iz pobudi priložene dokumentacije je izhajalo, da je pobudnica v letu 2015 na Upravni enoti Ljubljana sklenila zakonsko zvezo in prevzela priimek svojega moža, slovenskega državljana, katerega priimek vsebuje šumnike. Zaradi črke "Š" v priimku je pristojni organ v Republiki Makedoniji prosila, da poleg cirilske pisave in osnovne latinske pisave v skladu z ICAO standardom - po kateri se šumniki v njenem priimku zapišejo kot »SH«, njeno ime v potnem listu zapišejo tudi v obliki, ki ustreza slovenski pisavi - t. j. s črko »Š«.Konec leta 2015 ji je Republika Slovenija izdala dovoljenje za začasno prebivanje, na katerem je bil priimek zapisan s šumniki - takšna oblika zapisa je bila uporabljana tudi pri poslovanju organov oblasti.
Težave pobudnice pa so se začele konec leta 2017, ko je vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Skladno z navodili Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) z dne 8. 7. 2014 in 27. 10. 2016, naj bi namreč upravni organ vpisoval osebno ime državljanov Republike Makedonije enako tretji (zadnji) obliki zapisa osebnega imena v potnem listu in s tem sledil ICAO standardu.
Pobudnica je nenadno spremembo iz zapisa priimka s šumniki v zapis priimka z »SH« občutila kot velik poseg v njeno identiteto, še toliko bolj, ker imata šumnik »Š« v priimku njen mož in hčerka. Nemudoma je vložila prošnjo za zamenjavo izkaznice zaradi napačnega zapisa osebnega imena. V ta namen je pridobila tudi potrdilo Veleposlaništva Republike Makedonije, iz katerega izhaja, da sta si zapisa priimka s »SH« in »Š« v njenem potnem listu enakovredna ter da je zapis priimka s »Š« zapisan pred zapisom s »SH«, ker ga pobudnica v svojem življenju uporablja in se z njim identificira.
Kljub temu je pobudnica februarja 2018 prejela odločbo Upravne enote Ljubljana, s katero je bila njena prošnja zavrnjena. Prav tako je njeno pritožbo zavrnilo MNZ s sklicevanjem na verbalno noto Veleposlaništva Republike Makedonije z dne 14. 4. 2014 (v nadaljevanju: verbalna nota), iz katerega naj bi izhajalo, da naj slovenski organi pri zapisih imen makedonskih državljanov upoštevajo uradno priznano latinsko transkripcijo v skladu z ICAO standardom.
Varuh je na tej podlagi pripravil mnenje, ki ga je poslal na MNZ in pobudnici, ki ga je priložila tožbi na Upravno sodišče. Poudarili smo, da je v zadevi nesporno, da je pobudnica priimek s šumniki, prevzela s sklenitvijo zakonske zveze s slovenskim državljanom ter da je zapis njenega imena s šumniki uporabljala tudi Republika Slovenija od sklenitve zakonske zveze oziroma od izdaje dovoljenja za začasno prebivanje dalje. Takšen zapis je tako razviden na dovoljenju za prebivanje za družinskega člana slovenskega, v rojstnem listu hčerke pobudnice, na kartici zdravstvenega zavarovanja in v drugih evidencah, ki jih vodijo slovenski organi oblasti. Pobudnica je tako svojo identiteto ves čas bivanja v Republiki Sloveniji upravičeno gradila tudi in predvsem na podlagi dokumentov in evidenc, ki so jih izdali oziroma vodili organi Republike Slovenije in ki spremembo priimka pobudnice upravičujejo z delom verbalne note Republike Makedonije z dne 14. 4. 2014.
Varuh je nadalje izrazil svoje razumevanje verbalne note in sicer, da iz nje izhaja, da z zakonom določeno uradno prečrkovanje makedonskega jezika in njegove cirilske pisave sicer ne vsebuje šumnikov, da pa se na prošnjo državljana Republike Makedonije podatki v potni list vpišejo tudi v pisavi, ki jo uporablja državljan. Dodatno Veleposlaništvo Republike Makedonije predvideva izdajo potrdila, s katerim lahko državljani izkazujejo identičnost originalnega zapisa v potnem listu v cirilični obliki oziroma zakonsko regulirani latinični transkripciji v Republiki Sloveniji z zapisom v slovenski pisavi, torej s šumniki. Kot prej zapisano, je prav tako potrdilo pridobila tudi pobudnica.
Glede na razpoložljivo dokumentacijo je Varuh tako ocenil, da Republika Makedonija svoji državljanki jasno priznava zapis osebnega imena s šumniki ter nadalje, da upravičevanje nenadnega posega v priimek pobudnice s sklicevanjem le na del verbalne note ter označitev potrdila Veleposlaništva Republike Makedonije za nerelavantno, kaže na povsem arbitrarno ravnanje Upravne enote Ljubljana in MNZ.
Po mnenju Varuha bi moral upravni organ v primeru dvoma v ustreznost potrdila makedonskega veleposlaništva, skladno z načeli upravnega postopka in glede na to, da je pobudnico v upravnem postopku vseskozi opozarjal, da je pristojnost odločitve glede načina zapisa osebnega imena zgolj na strani Republike Makedonije (96. člen Zakona o tujcih, ZTuj-2), pokazati primerno aktivnost in se za razjasnitev zadeve obrniti na pristojne makedonske organe.
Čeprav Zakon o osebnem imenu (Uradni list RS, št. 20/06) res naslavlja državljane in državljanke Republike Slovenije, pa je pravica do osebnega imena mednarodno priznan standard in kot izhaja tudi iz predloga zakona o osebnem imenu (ZOI-1), EVA: 2004-1711-0017 z dne 20. 10. 2005, je osebno ime osebnostna pravica posameznika, ki služi njegovi identifikaciji, v to pravico pa lahko posega država zgolj izjemoma, če je to določeno z zakonom in nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih in je torej poseg v to pravico zelo omejen.
Tako poudarjena omejitev vmešavanja države v posameznikovo osebno ime po mnenju Varuha nakazuje na poseben pomen osebnega imena za vsakega posameznika. V konkretnem primeru zapis priimka pobudnice s šumnikom kaže na pravno in rodbinsko vez pobudnice z možem in hčerko. Kot že poudarjeno se je pobudnica z osebnim imenom s šumniki vsa leta bivanja v Republiki Sloveniji izkazovala tudi pri občevanju s slovenskimi organi oblasti ter tudi v vseh drugih življenjskih situacijah. Nenadna sprememba priimka zato zanjo predstavlja nenehne nevšečnosti in obvezno pojasnjevanje tako v formalnih kot tudi neformalnih razmerjih.
Glede na navedeno je Varuh štel obravnavano pobudo za utemeljeno in v ravnanju Upravne enote Ljubljana oziroma MNZ prepoznal poseg v pobudničino osebno dostojanstvo ter njene osebnostne pravice ter pravico do spoštovanja družinskega življenja. Nadalje je Varuh poudaril tudi, da v opisanem primeru ni mogoče izključiti diskriminacije zaradi osebnih okoliščin, t. j. etničnega porekla pobudnice. Zagrizeno vztrajanje - brez prepričljive dejanske in pravne podlage, pri nenadnem potujčevanju slovenskega priimka s šumniki v zapis priimka s »SH«, ki zveni neslovensko in s tem nasilen odvzem jasne in dejanske vezi pobudnice s slovenskim državljanom, s katerim si je ustvarila družino na slovenskem ozemlju, kaže namreč prav na to.
MNZ se je na mnenje Varuha odzvalo tako, da je prek Ministrstva za zunanje zadeve Veleposlaništvo Republike Makedonije v Ljubljani seznanilo s konkretno upravno zadevo (zamenjava izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana državljanki Republike Makedonije). Dne 17. 10. 2018 je bila izdana nova verbalna nota z izrecnim poudarkom, da se v primeru, ko ima državljan Republike Makedonije v potni listini Republike Makedonije ime v latinici zapisano v dveh oblikah (s šumniki in v skladu z ICAO standardom), državljan Republike Makedonije izjavi, katero obliko zapisa osebnega imena želi uporabljati v Republiki Sloveniji. MNZ je navedeno povzelo v novih usmeritvah za delo upravnih enot z dne 29. 10. 2018, v zvezi z zapisom osebnega imena državljanov Republike Makedonije ter dodalo, da se izbrana oblika nato vpiše v uradne evidence, ki se vodijo v Republiki Sloveniji in na listino oziroma listine, ki jih državljanu Makedonije izda Republika Slovenija. 14.0-7/2018
