Pobudnica je Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) sporočila, da naj bi bil ob rednem inšpekcijskem nadzoru kršeni Zakon o šolski inšpekciji (ZSoll-UPB1, Ur. list RS, št. 114/05, uradno prečiščeno besedilo), prekoračitve pooblastil uradnih oseb in pravice otrok. Kot je zapisala, naj bi te nepravilnosti šola skušala urediti z Inšpektoratom RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ), a ji to ni uspelo. Zatrjevala je, da so se postopki na nezakoniti podlagi nadaljevali z namenom discipliniranja vpletenih delavcev šole. Navedla je, da so bili v inšpekcijskem postopku opravljeni pogovori s tremi dijaki šole v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZSoll-UPB1. Soglasja za pogovore z mladoletnimi dijaki naj bi pozneje skušali pridobiti, a se to ni zgodilo. Zoper učiteljico (pobudnico) naj bi bil uveden tudi izredni inšpekcijski nadzor in podana kazenska ovadba. V zapisniku, ki je bil sestavljen na podlagi izrednega nadzora, naj bi se sklicevali na zapisnik rednega inšpekcijskega nadzora, ki pa je bil po mnenju pobudnice izveden nestrokovno in v nasprotju s predpisi.

IRSŠŠ smo prosili, da se opredeli do navedb pobudnice. V njihovem odgovoru je bila priložena obsežna dokumentacija (24 dokumentov), s katero so pristojni utemeljevali svoje ravnanje in dokazovali pravilnost svojih postopkov.

Iz odgovora izhaja, da je bil na šoli opravljen redni inšpekcijski nadzor, pozneje pa na pobudo staršev dijaka v zvezi z izrekom vzgojnega ukrepa še izredna nadzora. Kot je razvidno iz dokumentacije, je zaposlene v šoli najbolj motil odnos inšpektoric v času izvajanja nadzora, kar so doživeli tudi kot kršenje pravice do dostojanstva.

Inšpektorji, ki so sodelovali v postopku, so navedli, da so bile v rednem inšpekcijskem nadzoru ugotovljene številne nepravilnosti šole, kršitve predpisov in kršitve pravic dijakov predvsem v postopkih vzgojnega ukrepanja. Najbolj naj bi izstopali primeri vzgojnega ukrepanja v oddelku prvega letnika. Opravljen je bil pogovor z razredničarko, ki naj bi predlagala, naj inšpektorji vprašajo dijake, ali jim je bila dana možnost zagovora pred izrekom vzgojnega ukrepa. Opravljen je bil pogovor z dijaki in pristojni so zagotovili, da to ni bilo zaslišanje dijakov niti ni bil pogovor v smislu drugega odstavka 13. člena Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI). Kljub temu so se inšpektorji pozneje obrnili na starše in pridobili njihova zagotovila, da so opravljene pogovore razumeli v dobro in korist dijakov. Menimo, da je bilo ravnanje uradnih oseb v času rednega inšpekcijskega nadzora v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZSolI, čeprav so si pristojni prizadevali napako pozneje popraviti. Po Varuhovem mnenju bi si za pogovor z mladoletnimi dijaki morali predhodno pridobiti soglasje staršev oziroma zakonitih zastopnikov.

Iz odgovora je še izhajal potek dogodkov od sestanka na šoli in pozneje še na IRSŠŠ, na katerih naj bi pojasnili in razčistili postopke oziroma dejanja inšpektorjev, ki so jih v kolektivu ocenili kot sporne in nekorektne, vse do konca celotnega primera – z ustavitvijo disciplinskega postopka zoper razredničarko prvega letnika in izdajo dveh odločb, s katerima je inšpektor šoli odredil, da odpravi dva nezakonito izrečena vzgojna ukrepa.

Ker smo ob obravnavanju pobude dobili občutek, da je v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic na šoli več nejasnosti, smo ponudili različne oblike sodelovanja Varuha z dijaki in strokovnimi delavci. Vendar se šola na našo ponudbo ni odzvala. 5.8-19/2008