Pobudnica je opisala stiske svojih kolegov, ki zaradi razlogov, na katere niso mogli vplivati, niso zaključili izobraževanja do poteka absolventskega staža in morajo zato v skladu z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1) vrniti prejete zneske državne štipendije za zadnji dve leti (šlo je za primere, za katere še ne velja novela ZŠtip-1B, po kateri je potrebno vračilo le za zadnje leto). V enem primeru študentka arheologije zaradi zahtevnosti raziskovalne magistrske naloge te ni mogla zaključiti v enem letu. Pred tem je celoten študij vse obveznosti opravljala v rokih. V drugem primeru je študent opravljal magistrsko nalogo v okviru projekta v podjetju, kjer se je projekt zavlekel (ne po njegovi krivdi). V naslednjem primeru je bila magistrska naloga oddana pravočasno, vendar jo je študent zaradi odsotnosti mentorja zagovarjal šele začetek oktobra naslednje študijsko leto.
V zvezi z obravnavo pobude smo opravili poizvedbo pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Po naši oceni v navedenih primerih študenti niso bili krivi, da niso zaključili izobraževanja v roku, ki ga predvideva ZŠip-1. Zato smo MDDSZ posredovali mnenje, da v takih primerih študenti ne bi smeli nositi odgovornosti vračila štipendije. MDDSZ smo prosili za pojasnilo, kakšne možnosti ima študent, ki zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati, ne bo zaključil izobraževanja do predvidenega roka.
MDDSZ se je strinjalo, da je v zgoraj navedenih primerih po opisu dejanskega stanja mogoče razumeti, da gre pri zamudi roka za uspešen zagovor diplome/magisterija za okoliščine na strani fakultete, na katere štipendisti niso mogli vplivati. MDDSZ je pojasnilo, da je v tovrstnih primerih tako štipendistom kakor tudi centrom za socialno delo svetovalo, naj štipendisti prinesejo potrdilo fakultete z navedbo razlogov, zaradi katerih zagovor ni bil možen v roku. Prvi odstavek 87. člena ZŠtip-1 med drugim določa, da se štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. V 3. členu ZŠtip-1 je višja sila opredeljena kot nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora štipendista, ki mu preprečuje izpolnitev obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti. Če so bili razlogi takšne narave, da jih je bilo mogoče opredeliti za višjo silo, se je rok za zaključek lahko podaljšal tudi študentom, ki bi sicer morali diplomirati/magistrirati do 30. 9. 2018.
MDDSZ se zaveda, da so bile zakonske določbe za štipendiste nesorazmerne predvsem z vidika obveznosti vračanja štipendije za dve študijski leti, na kar po njihovem kaže tudi število pritožb na odločbe o prenehanju in vračilu, zato je bil ob spremembi ZŠtip-1 spremenjen tudi peti odstavek 99. člena. Tako zakon od šolskega/študijskega leta 2018/2019 dalje določa, da je štipendist, ki ne zaključi študija v 12 mesecih po zaključnem letniku, dolžan vrniti štipendije, prejete ali za zadnji letnik ali za absolventski staž, torej samo za zadnje leto prejemanja, tako kot to velja na splošno pri nezaključenem posameznem letniku. Nadalje je v novem prvem odstavku 99. člena ZŠtip-1 eksplicitno navedeno, da štipendistu ni potrebno vračati štipendije v primerih, ko letnika (oziroma izobraževanja) ni uspešno zaključil iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1. Glede na navedeno MDDSZ meni, da je trenutna ureditev ustrezna in daje dovolj možnosti za upoštevanje posameznikovih okoliščin in razlogov, zaradi katerih ni mogel pravočasno zaključiti letnika ali izobraževanja.
Odgovor MDDSZ smo ocenili kot korekten. Študentje imajo možnost podaljšanja roka za zaključek študijskih obveznosti, če niso diplomirali/magistrirali do predvidenega roka zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, torej višje sile. Pobudnici smo svetovali, da njeni kolegi morebitne pritožbene postopke, ki so še v teku, dopolnijo s potrdilom fakultete, kot zgoraj navaja MDDSZ.
Pobude nismo šteli za utemeljeno. Ker pa so študentje očitno premalo seznanjeni s to možnostjo, primer objavljamo na tem mestu. Prav tako smo MDDSZ svetovali, da v skladu s svojimi pristojnostmi na primeren način poskrbi za večjo ozaveščenost študentov. 9.5-20/2019
