Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, poudarja, da moramo kot družba storiti vse, da bo njen zadnji člen deležen dostojnega življenja. »V instituciji Varuha skozi pobude in pisma obupanih sledimo razslojevanju družbe, še posebej smo pozorni na razmere, v katerih živijo prebivalci ranljivih skupin. Srečujemo se z argumenti in podatki, ki nas prepričujejo, da smo še socialna država, v kateri tudi posamezniki živijo čedalje bolje, hkrati pa prejemamo pobude, v katerih nas obupani prosijo, naj jim zagotovimo streho nad glavo ali topel obrok,« je zaskrbljen varuh.

Pandemija je vplivala, da se je povečalo tveganje revščine tudi za nekatere, ki so se pred epidemijo še lahko preživljali s svojim delom. Varuha skrbijo tudi napovedi o dvigu cen energentov, ki za vsakega uporabnika pomeni določen strošek. Varuh odločevalce poziva, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo morebitno energetsko revščino in poslabšanje položaja ljudi, ki že tako živijo na robu.
»Revščina  je zanikanje ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic. Je kompleksen problem, za odpravo katerega potrebujemo vizijo in celostno strategijo. Ta mora temeljiti na človekovih pravicah, slediti trajnostnemu razvoju in biti skladna z mednarodnimi sporazumi, h katerim je Slovenija zavezana,« ocenjuje varuh.

Da bi lahko blažili posledice neenakosti v družbi, je nujno vlagati tudi v javno dostopno zdravstvo in šolstvo, kjer dosegljivost storitev ne bo odvisna od višine sredstev, ki jo posameznik ima. »Poskrbeti moramo, da bodo ljudje za svoje delo dostojno plačani. Nedopustno je, da posamezni delodajalci za pošteno opravljeno delo zaposlenim ne poravnajo vseh prispevkov in jih s tem prikrajšajo za določene pravice. Takšna ravnanja so nezakonita in moralno zavržna,« je jasen varuh Svetina. Nujni so programi socialnega vključevanja in skupnostne skrbi. Več pozornosti mora država nameniti ustrezni stanovanjski politiki. »Ne smemo dovoliti, da bi ljudje zaradi eksistencialnih težav pristali na cesti celo skupaj z družinami, sploh pa ne zaradi dolgov v vrednosti drobiža. Vedno je mogoče najti rešitev, da se razmere socialno ogroženim ne poslabšajo še bolj,« meni varuh.

S skrbjo dostojno življenje prebivalcev in njihovo vključenost v družbo se zmanjšujejo tudi tveganja za družbeno odklonske pojave, kot so alkoholizem, odvisnost od prepovedanih drog, samomori, nasilje in druga kriminaliteta. »Skrb za dostojno in zdravo življenje posameznika je tudi skrb za zdravje celotne družbe,« je jasen varuh.

Varuh ocenjuje, da moramo kot družba preseči tudi nekatera škodljiva in razdiralna ter stigmatizirajoča prepričanja, na primer da so revni leni in za svoj položaj krivi sami. Stereotipno razmišljanje o revnih ima negativen vpliv na njihovo samozavest, na samopodobo in motivacijo tistih, ki so se znašli na robu ali pod robom. Veseli da, da v družbi potekajo projekti, kot je na primer Vide, kjer ljudje opazijo starejše, ki se spopadajo z revščino in jih pomagajo, meni pa, da saniranje posledic revščine ne sme ležati na plečih nevladnih in humanitarnih organizacij.

»Bodimo družba vključevanja in se zoperstavimo socialnemu izključevanju. Sledimo ustavnim načelom socialne države in strukturno omilimo družbeno neenakost ter tudi za tiste na robu naredimo prostor ob sicer družbeno bogati mizi,« apelira varuh.