Varuh človekovih pravic Peter Svetina pozdravlja raziskavo Agencije Evropske unije za temlejne pravice (FRA) 'Kaj temeljne pravice pomenijo ljudem v EU?'. Raziskava je lahko v pomoč državnim in drugim institucijam pri pripravi politik, ukrepov in analiz, zato nanjo posebej opozarjamo. Kaže namreč, kaj si ljudje mislijo in kako doživljajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v družbi.

V raziskavi je sodelovalo preko 35.000 udeležencev iz vseh držav članic EU (iz Slovenije preko 1000), Združenega Kraljestva in Severne Makedonije. Raziskava kaže, da so temeljne pravice pomembne za ljudi, saj je skoraj 90% sodelujočih menilo, da človekove pravice pomagajo ustvarjati bolj pošteno družbo. Vendar, pa je iz raziskave tudi razvidno, da je večina vprašanih menila, da zanje človekove pravice niso dosegljive oziroma da niso dosegljive za vse enako, med njimi prevladujejo ljudje z nižjimi dohodki in izobrazbo, invalidi, ljudje z dolgotrajnimi boleznimi pa tudi starejši od 65 let. Ti ljudje so skeptični do uresničevanja zagotovljenih pravic v praksi. Samo 52% (v Sloveniji 62%) vprašanih meni, da vsi ljudje uživajo enake osnovne človekove pravice. To je zaskrbljujoče. Raziskava na nek način kaže na diskrepanco med idealom človekovih pravic in njihovim (ne)uresničevanjem v politikah in praksah za vsakega posameznika v družbi, ne glede na posameznikov socialni položaj ali druge osebne okoliščine.

Zaskrbljujoči so rezultati raziskave glede neodvisnosti sodstva in zaupanja v politiko. Iz raziskave namreč izhaja, da več kot ena četrtina sodelujočih (27%) v raziskavi meni, da v njihovi državi sodniki redko opravljajo svojega dela brez vpliva vlade oziroma nikoli. V Sloveniji to meni 33% vprašanih, medtem ko največ vprašanih to meni na Hrvaškem (47%), najmanj pa na Danskem (11%). Med ljudmi z nižjimi prihodki, jih 73 % meni da jih tradicionalne politične stranke zapostavljajo (v Sloveniji to meni 73% vprašanih). Zanimiv je tudi podatek, da na ravni EU 63% vprašanih meni, da je lažje dobiti službo, če pripadaš politični stranki, ki je na oblasti.

Raziskava pa kaže na zadovoljivo ozaveščenost o Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in Listini EU o temeljnih pravicah (68% in 53%), v Sloveniji je to zavedanje nadpovprečno  (82% in 71%).