Pobudnik se je obrnil na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) v zvezi z nepravilno vgradnjo dimne tuljave njegovega »spodnjega« soseda v večstanovanjski stavbi. Izvajalec dimnikarske službe je pobudniku namreč v aprilu 2010 izdal pisno opozorilo, s katerim mu odsvetuje uporabo kurilne naprave zaradi tehnično nepravilne izvedbe dimnika, kar je povzročil njegov «spodnji« sosed. Slednji je namreč iz kurilne naprave na trda goriva prešel na kurilno napravo na utekočinjen zemeljski plin. Zaradi tega je v aktivni skupinski, klasično zidan, dimnik umestil ožji kovinski plinski dimnik in s tem onemogočil čiščenje dimnika. Tako je povzročil požarno ogroženost za celoten stanovanjski objekt. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), Izpostava Novo mesto (Izpostava NM) je v zadevi varstva pred požarom v mesecu marcu 2011 izdal odločbo, s katero je pobudniku in spodnjemu sosedu prepovedal uporabo dimnovodne naprave, in sicer vse do pridobitve pozitivnega poročila koncesionarja dimnikarskih storitev.
V obravnavani zadevi se je pobudnik v vmesnem času neuspešno obračal tudi na druge organe predvsem s predlogom, da»spodnjega« soseda tudi »prisilijo« na odstranitev sporne dimne tuljave.

Varuh je v obravnavani zadevi opravil več poizvedb, in sicer pri  IRSVNDN, pri Ministrstvu za obrambo, Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Inšpekcijskem svetu (IS) pri Ministrstvu za javno upravo, saj v letu in pol ni bilo jasno, kateri izmed inšpektoratov je pristojen za izrek izvršljivega ukrepa »spodnjemu« sosedu za odstranitev sporne dimne tuljave. Med drugim je namreč IRSVNDN tak pobudnikov predlog odstopil IRSOP, Območni enoti Novo mesto, češ da gre pri namestitvi oziroma odstranitvi kovinskega dimnika iz obstoječega dimnika za gradbeni poseg, kar ni v njegovi pristojnosti. IRSOPednji pa je pobudnika obvestil, da gradbeni inšpektor ne bo pričel z inšpekcijskem postopkom, saj pri vgradnji dimne tuljave ne gre za gradnjo, za katero bi si moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. Po opravljenih poizvedbah se je potrdilo, da je za obravnavano zadevo pristojen IRSVNDN, zato se omejujemo zgolj na njegovo ravnanje.

Razumljivo je sicer bilo, da je z izdano odločbo IRSVNDN zaradi varstva pred požarom prepovedal uporabo dimnovodne naprave do odprave pomanjkljivosti tudi pobudniku. Vendar smo menili, da se s tem ne zagotavlja zakonita in strokovna rešitev nastale situacije. Namen in cilj konkretnega inšpekcijskega postopka je vzpostavitev zakonitega stanja in v tej smeri učinkovita odprava ugotovljenih nepravilnosti, ki jih je povzročil kršitelj. Inšpekcijska odločba tega cilja ni zasledovala. Kaznovan je bil namreč zgolj pobudnik, ki nezakonitega stanja ni povzročil. Kršitelj pa je ostajal praktično nekaznovan, saj naj bi v predmetnem stanovanju ne prebival. Če ni prisile zoper kršitelja, je odprava ugotovljenih nepravilnosti oziroma vzpostavitev zakonitega stanja prepuščena kršiteljevi svobodni volji, kar po Varuhovem mnenju pravno ni sprejemljivo. IRSVNDN smo posredovali mnenje, da bi moral v obravnavani zadevi kršitelju odrediti tudi odpravo pomanjkljivosti in ga k temu, če bi bilo potrebno, v izvršilnem postopku tudi prisiliti.

IRSVNDN  je takšnemu našemu mnenju nasprotoval in navajal, da je imel inšpektor v obravnavni zadevi sicer res možnost izbire med dvema ukrepoma (prepoved uporabe in odprava pomanjkljivosti), vendar se inšpektorji zaradi kasnejših težav, ki jih je pokazala praksa (npr. neizvršljivost odločbe) za odreditev odprave pomanjkljivosti ne odločajo.  Ker se pobudnik zoper odločbo ni pritožil, je odločba dokončna, izvršljiva in pravnomočna, zato naj bi ne bilo pravne podlage za njeno odpravo ali razveljavitev.

Argumentov IRSVNDN nismo sprejeli, prelaganje odgovornosti IRSVNDN za nastalo stanje na pobudnika smo šteli za neprimerno. IRSVNDN smo naše mnenje večkrat ponovili in vztrajali, da morajo  najti pravno rešitev, po kateri bo kršitelj prisiljen odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, morebiti tudi preko organa druge stopnje oziroma z izdajo nove samostojne odločbe. IRSVNDN se je na naše mnenje in predlog odzval v mesecu aprilu 2012 tako, da je pobudnikovemu »spodnjemu« sosedu v istem mesecu izdal odločbo in mu naložil, da odstrani kovinski plinski dimnik, ki se nahaja znotraj skupnega klasično zidanega dimnika. IRSVNDN je Stanovanjski inšpekciji predlagal, da pobudnikovemu »spodnjemu« sosedu odredi odstranitev naprav, ki posegajo v skupne dele večstanovanjske hiše.

Pobuda je bila utemeljena. 9.1-24/2011