Namenjena je bila izmenjavi izkušenj, dobrih praks, inovativnih idej za promocijo in zaščito pravic osumljenih in obdolženih oseb ter krepitvi medsebojnega sodelovanja. Udeležili so se jo predstavniki odvetništva, tožilstva, sodstva, policije, nevladnih organizacij in drugi zainteresirani deležniki.
Potekala je v okviru mednarodnega projekta, v katerem sodeluje Mirovni inštitut z Inštitutom Ludwig Boltzmann za človekove pravice iz Avstrije, madžarskim Helsinškim odborom in Helsinško fundacijo za človekove pravice na Poljskem. Imenovani raziskujejo vlogo nacionalnih inštitucij za človekove pravice na področju varstva pravic osumljenih in obdolženih s posebnim poudarkom na uporabi relevantnih inštrumentov EU.
Namestnik varuha Ivan Šelih je udeležencem delavnice predstavil nekatere ugotovitve oziroma priporočila Varuha iz obravnav pobud, ki se nanašajo na delo policistov, ko gre za uresničevanje pravic osumljenih in obdolženih v praksi. Spomnil je na priporočilo, po katerem morajo policisti posameznika v vsakem primeru omejitve prostosti, ki pomeni prisilno zadržanje in s tem odvzem prostosti, poučiti o njegovih pravicah, tako kot to določa Ustava RS, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku (priporočilo št. 30/2017).
Poudaril je tudi, da informacija o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost, ne služi zgolj procesnim jamstvom, temveč pomeni tudi temeljna jamstva proti nezakonitemu, slabemu ravnanju s pridržano osebo. Prav zato mora biti uveljavljanje teh temeljnih jamstev s pridržanimi osebami (tudi dejansko) omogočeno od samega začetka odvzema prostosti ne glede na to, kako je ta trenutek določen v zakonu (prijetje, aretacija, privedba, pridržanje ipd.).
Izpostavil je tudi obravnavani primer pri Varuhu, ki se nanaša na odstop od uporabe pravice do obveščanja. Podrobneje je predstavil še normativni okvir delovanja Varuha in širitev njegovega mandata z zadnjo novelo Zakona o varuhu človekovih pravic, to je z ustanovitev Sveta varuha za človekove pravice, Centra za človekove pravice in Zagovorništva otrok. Član Državnega preventivnega mehanizma (DPM), svetovalec Varuha Robert Gačnik, spec., pa je udeležencem predstavil delo državnega preventivnega mehanizma in ugotovitve iz obiskov policijskih postaj.
V okviru tega projekta so predidena še nadaljnja intenzivna posvetovanja na ravni EU vključno s ponovno posvetovalno konferenco na tej ravni, projekt pa se bo zaključil s praktičnim vodnikom, ki bo v pomoč nacionalnim inštitucijam na tem področju delovanja. Te imajo namreč pomembno vlogo pri krepitvi pravic osumljencev in obdolžencev ter preprečevanju mučenja in drugega slabega ravnanja. Poleg tega zaradi svojih širokih pristojnosti nacionalne institucije za človekove pravice krepijo in dopolnjujejo delo drugih nacionalnih deležnikov.
Sorodne vsebine:
Odstop od uporabe pravice do obveščanja je lahko le izjemen
