Varuhu se je pritožila pobudnica, ki je bila v študijskem letu 2011/2012 štipendistka Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) za študij v tujini (v Avstraliji). Z JSRKŠ je glede na odločbo o dodeljenih sredstvih za študij v tujini podpisala ustrezno pogodbo. V začetku marca 2014 pa je prejela zahtevek za vračilo štipendije. Razlog za to naj bi bil v neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

Po preverjanju dejanskega stanja na podlagi dokumentacije, ki smo jo zahtevali od pobudnice, smo ugotovili, da je štipendistka študij zaključila 14. 3. 2012 namesto 28. 2. 2012. JSRKŠ je o tem obvestila šele 9. 5. 2012, kar je več kot dva meseca kasneje, kot bi to morala storiti. Poleg tega ni pravočasno izkazala, da se je po zaključku študija prijavila v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, niti se ni zaposlila pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, kar bi morala storiti v 30. dneh po zaključku študija. Zaposlila se je pri delodajalcu v tujini (v Avstraliji). To pa so bile za JSRKŠ tako hude kršitve določil pogodbe o štipendiranju, da je zahteval vračilo sredstev (12.000,00 evrov skupaj z obrestmi).

V zvezi s tem smo poizvedovali pri JSRKŠ. Pristojnim smo sporočili, da posledice nespoštovanja določil pogodbe po našem mnenju niso tako hude, da bi bilo nujno treba zahtevati vračilo celotnega zneska štipendije.

A pristojni so v odgovoru ostali neomajni. Zapisali so, da so študentki pojasnili možnosti za odlog vračila štipendije, ali za obročno vračanje, vendar štipendistka nima utemeljenih razlogov (bolezen, poškodba, starševstvo, socialna ogroženost štipendista) za uveljavljanje teh možnosti.

Varuh je pobude študentov, ki so se odločili za študij v tujini in so pridobili štipendijo, potem pa so imeli podobne težave, v preteklosti že obravnaval. Tako smo pristojne že opozorili na več težav, tako glede rokov, v katerih morajo študenti, ki študirajo v tujini, JSRKŠ obveščati o vsaki spremembi oziroma za vsako spremembo vnaprej pravočasno zaprositi ter mu pošiljati različna potrdila.

Po mnenju Varuha je dvomljivo, ali je vsebina razpisov JSRKŠ ter posameznih konkretnih pogodb s kandidati po letu 2004 skladna z določili Pogodbe o Evropski skupnosti. Strogo pogojevanje dodelitev štipendij s kasnejšo vrnitvijo in zaposlitvijo v Sloveniji po naši oceni ni dobro urejeno, saj po zaključku študija iskanje zaposlitve doma v vseh primerih in vedno dejansko ni mogoče. Menimo, da bi morali pristojni organi štipendistu nuditi večjo pomoč pri iskanju zaposlitve na način, da bo štipendist karseda koristen za našo državo. Glede na vložena finančna sredstva bi bilo to razumno.

Ocenjujemo, da je besedilo vsakoletnega razpisa in posameznih pogodb, ki jih štipendisti podpisujejo, v marsičem nejasno. Predlagamo, da se spremeni vsebina prihodnjih javnih razpisov za študij slovenskih državljanov v tujini, da bodo jasno in natančno zapisane obveznosti države kot štipenditorja in štipendistov.

Štipendistom naj bo dana možnost zaposlitve v tujini pod določenimi pogoji, še zlasti glede na trenutne gospodarske razmere pri nas. Predlagamo, da se v razpis oziroma kasneje v pogodbo med JSRKŠ in štipendistom zapiše dokumente oziroma dokazila, ki jih je treba predložiti kot dokaz aktivnega iskanja zaposlitve v Sloveniji (vključno s številom dokumentov - poslanih prošenj in odgovorov  ter časovno omejitvijo - koliko časa naj štipendist aktivno išče zaposlitev, preden je dolžan vrniti štipendijo). Menimo, da je obveznost štipendistov v sedanjih razmerah nesorazmerna in nepravična v primerjavi z obveznostjo in dolžnostjo države kot štipenditorja.

Priporočamo, da se sprejme jasna strategija podeljevanja štipendij kandidatom za študij v tujini za poklice oziroma izobrazbe, ki jih pri nas primanjkuje in s katerimi se je mogoče zaposliti tudi v Sloveniji.

Pobudo smo šteli za utemeljeno. 4.4-10/2014