Zveza Sonček, ki je bila ustanovljena leta 1983, je nacionalna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in kulture. Združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, športno društvo cerebralne paralize ter Sončkov klub, v katera se združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev.
Sogovorniki so se strinjali, da je skupnostna skrb v lokalnem okolju, dostopnost do socialno varstvenih in zdravstvenih storitev, kot tudi njihovo financiranje, je ponekod na terenu velik problem. VDC-ji se srečujejo s pomanjkanjem mest za sprejem novih uporabnikov, že od leta 2009 pa ni bilo razpisanih novih koncesij za izvajanje te dejavnosti. Vse večji izziv je tudi staranje uporabnikov.
»Kljub prizadevanjih na raznoraznih ravneh, položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji še vedno ni zadovoljiv«, meni varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem ugotavlja, da pri zagotavljanju storitev upravičencem prihaja do velikih neenakosti, kar je nesprejemljivo.
"Če država določene pravice opredeli, mora narediti vse, da se tudi uresničijo," je poudaril. Kot je dejal, želi tudi sam s sodelavci iz prve roke na terenu preverjati razmere. »Tudi zato opravljamo najavljene in nenajavljene obiske na terenu, saj lahko le prek takšne oblike dela popolnoma oceniš dejanske razmere,« meni Svetina. Poudaril je, da je treba opozarjati na slabe prakse, ki terjajo urgentne prijeme in spremembe na bolje ter izpostavljati dobre, iz katerih se lahko učimo in so lahko za zgled.
Sogovorniki so se dotaknili tudi problematike pravnega položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju, kjer si Zveza Sonček prizadeva, da bi družba te osebe sprejela kot njene enakopravne člane. »Želimo si, da bi imeli enako pravno subjektiviteto kot ostali državljani,« je povedal direktor Iztok Suhadolnik in dejal, da si zato prizadevajo, da bi te osebe, ki so na nek način zmožne izraziti svojo voljo, imele tudi pravico voliti.
Peter Svetina je spomnil, da se je Varuh človekovih pravic s problematiko že ukvarjal in poudaril, da je razprava o različnih vidikih te tematike izjemno pomembna. Povedal je, da je bilo izvrševanje volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju ali težavami v duševnem zdravju po dosedanji volilni zakonodaji omejeno v 7. členu Zakona o volitvah v državni zbor. Ta določa, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti in mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
S spremembo družinskega zakonika, ki je začel veljati 15. aprila 2019, je bil ukinjen institut odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice staršev oziroma drugih čez polnoletnost omenjenih oseb, zato Varuh pričakuje, da bo zakonodajalec pri spremembi volilne zakonodaje to upošteval. Kot je povedal Svetina sodišča tako ne odločajo več o odvzemu poslovne sposobnosti, ampak osebam z motnjami v duševnem razvoju oz. težavami v duševnem zdravju dodelijo skrbnika. Ta jim pomaga pri odločanju o njihovem življenju, s čimer se tem osebam zagotavlja večja avtonomija. Sodišča, upoštevajoč njihove zmožnosti, omogočijo, da lahko odločajo o svojih koristih na posameznih področjih življenja.
