Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v četrtek, 22. 9. 2016, pripravil peto (v letu 2016) in skupno že 52. redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora. Na predlog društva EKO Anhovo je bilo srečanje tematsko posvečeno problematiki onesnaženja območja Anhovega in doline Soče, zato smo ga izvedli v Občini Kanal ob Soči. Srečanje je bilo v prostorih Kulturnega društva Svoboda Deskle; sodelovali so predstavniki oblasti in civilne družbe. Tokratnega srečanja so se udeležili tudi strokovnjaki: prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, doc. dr. Borut Vrščaj in doc. dr. Marko Vudrag, ki so s svojimi tematskimi predstavitvami osvetlili strokovne vidike onesnaževanja. Predstavitev je imela tudi dr. Janja Turšič iz Agencije RS za okolje. Po zaključku je varuhinja obiskala podjetje Salonit Anhovo d.d. in se seznanila z značilnostmi proizvodnega obrata in izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov.
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da se na področju onesnaževanja doline Soče razmere ne izboljšujejo. Poudarili so izjemno onesnaženost območja, kljub temu, da velja prepoved uporabe azbesta. Uporaba in proizvodnja azbesta je resda končana, vendar so prisotne dolgoročne posledice njegove uporabe in bodo tudi v prihodnosti. Obolelost in umrljivost okoliškega prebivalstva je visoka, najpogostejše bolezni, povezane s kronično izpostavljenostjo azbestu, so azbestoza in plevralne nepravilnosti (mezoteliom, pljučni rak). Zastrašujoče je, da bodo ob upoštevanju dolgega obdobja latence, tudi do 20 let, dejanske posledice na zdravje in kakovost življenja prebivalcev postale razvidne šele v prihodnosti.
Vse več je strokovnih analiz, ki potrjujejo onesnaženost območja; predstavniki civilne družbe opozarjajo, da se onesnaževanje kljub temu nadaljuje. Poudarili so, da je potrebno upoštevati sinergijski učinek vseh emisij na zdravje in kakovost življenja prebivalstva ter ne zgolj njihovo individualno vplivnost, zato bi bilo v predpisih nujno vzpostaviti ustreznejše emisijske vrednosti. Glavni očitek je bil podan glede »mačehovskega odnosa države«, saj bi vendarle visoka stopnja obolelosti in umrljivosti okoliškega prebivalstva morala predstavljati povsem zadosten motiv za resnejši pristop oblasti pri iskanju rešitev in vzpostavitev ustrezne zakonodaje. Skrbi jih, da je trenutno stanje posledica pomanjkanja politične volje in vplivnosti kapitala na sprejem konkretnejših odločitev.
Navedenemu pritrjuje tudi varuhinja s sodelavci. Varuhinja vztraja, da je potrebno zaščiti okoliško prebivalstvo, sprejeti načrt učinkovitega izvajanja dolgoročnih ukrepov, pri tem pa skrbno spremljati stanje in preprečevati onesnaževanje. Dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja je nedopustno.
Varuh opozarja na pomembno vlogo države, ki mora vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje onesnaževanja, ki bodi predstavljali trdno podlago za učinkovit inšpekcijski nadzor. Pomembno je zagotoviti visoko stopnjo skrbnosti in previdnosti pri sprejemanju predpisov, ki vplivajo na okolje.
V postopkih sprejemanja zakonodaje je potrebno dosledno omogočati sodelovanje javnosti in resno presojati morebitne vplive na okolje in življenje ljudi, ki jih prinašajo posegi v prostor. Pri tem pa je ključnega pomena sodelovanje pristojnih organov s predstavniki stroke in civilne družbe, ki naj vodi v kontinuirano izboljševanje delovanja organov in dvig splošne ravni zavesti o pomembnosti zdravega življenjskega okolja. Nujno je poglobljeno sodelovanje že na resorni ravni, torej obeh ministrstev, pristojnih za okolje in zdravje, kar bo potrebno v prihodnosti še konkretneje vzpostaviti.
