Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v četrtek, 14. 6. 2018, pripravil četrto letošnje redno mesečno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki je potekalo v prostorih občine Črne na Koroškem. Osrednja tema tokratnega srečanja je bila problematika sanacije Zgornje Mežiške doline.
Poleg varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, njene namestnice dr. Kornelije Marzel, direktorice strokovne službe Martine Ocepek, strokovne sodelavke Varuha Jožice Hanžel in strokovnega sodelavca Varuha Jana Irgla, so se dogodka udeležili mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, Dušan Krebel, župan Občine Mežica, mag. Bernarda Podlipnik, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor ter Neda Hudopisk in Matej Ivartnik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Ravne na Koroškem. Na posvetu je bil prisoten tudi predstavnik civilne družbe ter več udeležencev zainteresirane javnosti.
Varuhinja je na kratko povzela aktivnosti in prizadevanja Varuha, ki v smeri sanacije Zgornje Mežiške doline potekajo že vse od leta 2009. Za izboljšanje kakovosti s svincem onesnaženega okolja potekajo aktivnosti v skladu z Odlokom o območjih največje obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Sanacijski odlok), ki ga je Vlada RS sprejela v letu 2007. Varuh je že v letnem poročilu za leto 2009 opozoril, da je treba za čim hitrejšo dosego cilja hitro in učinkovito izvajati sprejete ukrepe ter predlagal, da se dinamika izvajanja ukrepov pospeši, ob tem pa poudaril potrebo po učinkovitem in rednem nadzoru virov izpustov.
V preteklih letih smo ugotavljali, da gre sicer pri sanaciji Zgornje Mežiške doline za primer dobre prakse, problemi pa so se pojavljali pri dinamiki izvajanja ukrepov, saj je Vlada RS program več let sprejemala z zamudo. Prav tako so bila v preteklih letih večkrat okrnjena sredstva, namenjena za sanacijo, zaradi česar ni bilo mogoče izvajati vseh načrtovanih ukrepov. To je po Varuhovi presoji pomenilo formalno zaviranje programa. V letih, ko so bili izsledki monitoringa vsebnosti svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline slabši od predhodnih, smo posebej poudarjali, da je treba program izvajati vsaj v prvotno zastavljenih okvirih in da morebitno varčevanje ne more biti opravičilo za zmanjšano sanacijo Zgornje Mežiške doline. Prav tako smo opozarjali na dejstvo, da država sanira Zgornjo Mežiško dolino, hkrati pa z izdajo novih dovoljenj dovoljuje dodatno obremenjevanje okolja.
V novembru 2013 je Varuh skupaj z Državnim svetom RS organiziral tudi posvet Okolje in človekove pravice III, Odgovornost države za sanacijo onesnaženega okolja. Aprila 2015 pa je na nujnost nadaljevanja sanacije Zgornje Mežiške doline opozarjal na srečanju s predstavniki lokalnih oblasti in nevladnih organizacij s področja okolja in prostora, ki ga je Varuh pripravil v Mežici. Tudi v Letnih poročilih Varuha za leti 2016 in 2017 smo ponovno opozorili, da mora sanacija Mežiške doline potekati nepretrgoma, sredstva za to pa se zaradi zdravja lokalnega prebivalstva, predvsem otrok, ne smejo zmanjševati. V okviru tokratnega posveta je namestnica varuhinje izpostavila zaznan porast števila pobud na okoljskem področju ter izpostavila tendenco naraščanja ozaveščenosti, saj gre pri zdravem življenjskem okolju za eno izmed temeljnih ustavnih pravic.
Izpostavila je tudi tri ključne teme, katerim je potrebno nameniti največ pozornosti, in sicer celostni sanaciji Zgornje Mežiške doline, povečani vrednosti svinca v krvi otrok ter problematičnemu posipanju cest s svincem onesnaženo haldo.
Glede celostne sanacije sta županja občine Črna na Koroškem ter župan občine Mežica sicer pohvalila dosedanje izvajanje omenjenega Odloka, izpostavila pa sta problematičnost krčenja sredstev v preteklosti, kar je naneslo do primanjkljaja v višini približno 1,6 milijona evrov. Menita, da je potrebno spremeniti odlok v zakon, kar bi zagotovilo enakopravno obravnavo prebivalcev Zgornje Mežiške doline s prebivalci Celjske kotline. Občina Črna na Koroškem onesnažene halde za posipanje ne uporablja, kar pa pomeni večji strošek za občinski proračun. Župan občine Mežica temu doda predlog za dodatno povečanje sanacijskih sredstev za dokončno in ne le delno sanacijo, pri čemer izpostavi zaznan problem koordinacije med pristojnimi resornimi ministrstvi.
Predstavnica Ministrstva za okolje in prostor meni, da je okoljska problematika v primerjavi z drugimi resorji zapostavljena. Izpostavi, da ministrstvo namerava proračunu dodati približno 4 milijone evrov do leta 2022, kar naj bi zadoščalo za pokritje primanjkljaja iz preteklih let. Sporoča pomanjkljivosti glede izvajanja odloka, zaznane s strani ministrstva, in sicer premalo natančno načrtovanje gradbenih posegov v občinah ter nenadzorovane premike onesnažene prsti z enega mesta na drugo (ne le v Mežiški dolini, tudi drugje) kar predstavlja dodatno onesnaževanje. Poudari potrebo po ostrejšem nadzoru izvajalcev gradbenih del ter potrebo po zagotovitvi celostnega pristopa, ki je v okviru kompleksnih sanacijskih programov potreben. Težavo predstavljajo tudi lastniki zasebnih zemljišč, ki ta ustrezno ne vzdržujejo.
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila izsledke zadnje raziskave v okviru prezentacije »Življenje s svincem in monitoring svinca v krvi in sledenje otrok v Zgornji Mežiški dolini«. Izpostavi, da otroci predstavljajo skupino z najvišjim tveganjem in katerim je potrebno nameniti največjo pozornost. Udeležencem posveta predstavi vpliv svinca na telo, metodologijo raziskave ter protokole ukrepanje ob zaznavi večje koncentracije svinca v krvi. Po mnenju inštituta so glavni izzivi za prihodnost predvsem soočenje z določeno stopnjo nezainteresiranosti javnosti, relativizacijo problematike, prav tako problem predstavlja neznanje ter prenos onesnaževanja z delovnega v domače okolje.
Udeleženka posveta, sicer prebivalka občine Mežica, je izrazila svoje mnenje, da mora Varuh bolj agresivno posameznike braniti pred slovensko politiko. Izpostavila je problematiko javnih razpisov, na katere se prijavljajo občine, ki ležijo na območjih, urejenih s posebnimi zakoni. Ta v izhodišču samo zaradi posebnega statusa pridobijo sredstva, zapostavljena območja Koroške pa ne. Izpostavi tudi obremenjenost zelenih površin ob cestah, kjer se za posipanje uporablja onesnažena halda. Drugi udeleženci so v okviru posveta izpostavili tudi problematiko vožnje motornih koles po gozdovih ter omejene možnosti za ukrepanje zoper kršitelje. Direktorica strokovne službe Varuha v zaključku posveta udeležencem odgovori, da Varuh že obravnava pobude s tega področja.
Udeleženci so srečanje sklenili z željo in pričakovanjem po kontinuirani in celostni sanaciji Mežiške doline, za kar je odgovorna Vlada, ki skrbi za usklajeno delovanje vseh resorjev, ki so vključeni v sanacijo onesnaženega območja Mežiške doline.
