Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh z vlaganjem zahtev za oceno ustavnosti prispeva k razjasnitvi ustavnosodnih vprašanj

Simbolna slika: osebe na letališču

Varuh človekovih pravic se je seznanil z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s tretjim delom leta 2017 vložene zahteve za oceno ustavnosti določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki je bila objavljena v petek, 9. 12. 2022. Varuh ocenjuje, da je z zahtevo za oceno ustavnosti prispeval k pomembni razjasnitvi ustavnosodnih vprašanj.

Varuh je namreč leta 2017 vložil zahtevo za oceno ustavnosti treh med seboj neodvisnih sklopov določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). US je v delni odločbi 17. 11. 2022 odločilo tudi o tretjem sklopu, ki se nanaša na obdelavo podatkov o letalskih potnikih (PNR) za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

Varuh je takrat ocenil, da pri zbiranju podatkov od letalskih prevoznikov o vseh potnikih in za vse komercialne, redne in posebne ni zadoščeno zahtevam iz 38. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava), ki varuje pravico od varstva osebnih podatkov. Menil je, da zakonska rešitev ne določa točno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati in je s tem pomenska odprtost dikcije 'informacije o potnikih, ki pogosto letijo' in 'druge morebitne posebnosti, povezane s potovanjem potnika' preširoka. Z namenom, da se jasneje in bolj določno opredeli, kateri osebni podatki letalskih potnikov se lahko obdelujejo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj, je izpodbijal ureditev, ki je bila sicer sprejeta zaradi obveznosti Republike Slovenije, da prenese v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/681.

Očitki o protiustavnosti zakonskih določb so pomenili tudi očitek o neskladnosti določb omenjene direktive s pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zato je US Slovenije Sodišču Evropske Unije (SEU), ki je izključno pristojno presojati o veljavnosti prava Unije, predložilo vprašanje v predhodno odločanje. SEU je v sodbi v zadevi Ligue des droits humains/Conseil des ministres, C-817/19, 21. 6. 2022 odgovorilo tudi na vprašanje glede jasnosti in določnosti osebnih podatkov letalskih potnikov.

US je tako z 9. 12. 2022 javno objavljeno delno odločbo ugotovilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z 38. členom Ustave. Osebni podatki letalskih potnikov iz 31. točke 125. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sicer sami po sebi niso bili dovolj jasno in pomensko določljivi, vendar pa je SEU z naknadno razlago sedaj zamejilo osebne podatke iz Direktive (EU) 2016/681, s tem pa je zamejilo tudi pomen osebnih podatkov iz izpodbijanega zakona, ki prenašajo obveznosti iz omenjene direktive. S to naknadno razlago SEU je bilo tako zadoščeno zahtevi iz 38. člena Ustave, da morajo biti osebni podatki v zakonu določno opredeljeni.

Varuh človekovih pravic ocenjuje, da je s svojo zahtevo za oceno ustavnosti treh med seboj neodvisnih sklopov določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) prispeval k pomembni razjasnitvi o ustavnosodnem vprašanju. O prvih dveh sklopih - o uporabi brezpilotnih zrakoplovov in optične prepoznave registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog - je ustavno sodišče že odločilo julija 2019. Tedaj je razveljavilo del zakona glede uporabe tehničnih sredstev za prepoznavo registrskih tablic, medtem ko so ugotovili, da pravna podlaga za uporabo brezpilotnikov pri opravljanju policijskih nalog ni neustavna. S tokratno delno odločbo pa je torej ustavno sodišče odločilo še o zadnjem, tretjem sklopu, ki se nanaša na obdelavo podatkov o letalskih potnikih (PNR).

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)