Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 27. novembra 2013, na prvo srečanje glede odprtih vprašanji s področja zdravstvenega varstva povabil ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel. Varuh Svetina je ministrici med drugim predstavil tudi nedavno opravljeno analizo o dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine.
Varuh človekovih pravic (Varuh) je namreč obravnaval več pobud v zvezi z očitki o slabi dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine. Pobudniki so navajali, da ne uspejo priklicati v svoje ambulante (tudi v več deset poskusih), nekatere ambulante klicev sploh ne vračajo, prav tako so v mnogih primerih navajali stalno zasedenost telefonskih linij ambulant. Izpostavljali so nedelujoč ali zapleten elektronski sistem naročanja, (pre)dolg odzivni čas ambulant na elektronska sporočila pacientov, neodgovarjanje ambulant na elektronska sporočila itd.
Varuh na to problematiko sicer opozarja že od začetka pandemije koronavirusne bolezni. Da pa se dostopnost ambulant v tem času ni izboljšala, je potrdila tudi obširna Varuhova analiza med večino zdravstvenih domov v državi. Institucija Varuha je namreč vsem zdravstvenim domovom v Sloveniji poslala vprašalnik v zvezi z dostopnostjo oziroma dosegljivostjo njihovih ambulant splošne in družinske medicine (ambulante). Varuha je zanimalo predvsem, po katerih komunikacijskih kanalih lahko ljudje komunicirajo z ambulantami in kako je komunikacija po posameznem komunikacijskem kanalu (osebno, po telefonu, z elektronsko pošto, preko spletne strani izvajalca oziroma preko portala) urejena. Na vprašalnik je odgovorilo 46 zdravstvenih domov (skoraj 80 odstotkov vseh zdravstvenih domov v državi).
Odgovori zdravstvenih domov so pokazali, da so med ambulantami velike razlike v načinu, kako lahko pacientke in pacienti dostopajo do ambulant oziroma na kakšen način lahko komunicirajo z njimi. »Ugotovili smo tudi velike razlike v odzivnosti med ambulantami na primarni ravni. To je nesprejemljivo, saj morajo imeti vsi v državi enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in biti deležni potrebnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo,« poudarja varuh Svetina.
Iz skoraj vseh zdravstvenih domov so namreč sporočili, da so ambulante pacientom dosegljive po telefonu celoten ordinacijski čas, da pa je dejanska dosegljivost odvisna od trenutne obremenjenosti ambulant, narave njihovega dela in njihove organiziranosti. Komunikacijo preko elektronske pošte so večinoma opustili in so prešli na komunikacijo preko spletne strani izvajalca ali preko spletnega portala, vendar odzivni čas ambulante na sporočilo preko portala ali elektronske pošte v zdravstvenih domovih ni enoten in določen.
Varuh človekovih pravic meni, da bi moralo biti pacientu omogočeno, da lahko sporočila svojemu zdravniku odda 24 ur dnevno vse dni v tednu ter da lahko spremlja njihov status. Meni tudi, da bi bilo treba poenotiti najdaljši dopustni odzivni čas ambulante na sporočilo pacienta, oddano preko spletne strani izvajalca ali portala. Pacienti bi morali biti takoj ob oddaji sporočila z avtomatskim odzivnikom obveščeni ne zgolj o tem, da je bilo obvestilo sprejeto, temveč tudi, v kolikšnem maksimalnem času bo nanj odgovorjeno oziroma bo obdelano. Ob tem pa Varuh poudarja, da moramo imeti v uvidu predvsem starejše osebe, ki so slabše ali pa sploh niso digitalno pismene. Naročanje k zdravniku le preko portalov mnogim ljudem, predvsem starejšim in digitalno manj usposobljenim namreč povzroča številne stiske. Zdravstveni domovi morajo zato nujno izboljšati telefonsko odzivnost ambulant ter s tem omogočiti enako dostopnost do zdravstvenih storitev tudi tistim pacientom, ki niso vešči uporabe računalnika. »Nedopustno je, da telefoni v ambulantah zvonijo v prazno, da se v mnogih primerih ne vrača klicev, da ambulante ne odgovarjajo na elektronska sporočila ali na sporočila na posameznem portalu, ki ga uporabljajo za komunikacijo s pacienti. Pravica do zdravstvenega varstva je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. To ni nekaj nadstandardnega, ampak najbolj osnovna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« poudarja varuh Peter Svetina.
»Ena od glavnih nalog, ki smo si jih zadali na ministrstvu, je zagotoviti kakovostno, varno in dostopno zdravstveno oskrbo za vse državljanke in državljane,« je povedala ministrica za zdravje in dodala, da je Varuhova analiza več kot dobrodošla pomoč pri ugotavljanju dejanskega stanja našega zdravstva.
Prisluhnila je tudi Varuhovim priporočilom za izboljšanje stanja in mu obljubila, da bo v kratkem z vsemi deležniki organizirala posvet na temo izboljšanja odzivnosti in dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine.
»Posvet je zagotovo lahko priložnost za iskanje rešitev za izboljšanje dostopnosti ambulant na primarni ravni, pa tudi za prenos dobrih praks, ki jih že imajo posamezni zdravstveni domovi. Predvsem pa pričakujem, da odgovorni na podlagi naših ugotovitev poiščejo hitre in učinkovite rešitve, na podlagi katerih bo končno odpravljen neenakovreden dostop do zdravstvenih storitev ter vzpostavljena možnost neposredne komunikacije z zdravstvenim kadrom, v trenutku, ko ga pacient potrebuje in na način, kot ga sam izbere,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Z ministrico sta se še dogovorila, da se bosta redno srečevala in preverjala napredek.
