Na Varuha se je aprila 2019 obrnil pobudnik, ki ga je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) na podlagi 2. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) izbrisal iz evidence iskalca zaposlitve, ker se v obdobju šestih mesecev po prijavi ni niti enkrat osebno javil na ZRSZ. Iz prejete dokumentacije s strani ZRSZ je izhajalo, da se je v prvih šestih mesecih od prijave v navedeno evidenco sicer zglasil pri ZRSZ, kasneje pa je prenehal prihajati. Glede na to se je zato zdelo, da je pobudnik izpolnil svojo dolžnost po 2. točki prvega odstavka 132. člena ZUTD. Vendar pa smo ugotovili, da 2. točka prvega odstavka 28. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (v nadaljevanju: Pravilnik) določa dodaten razlog za izbris iz evidence iskalcev zaposlitve. Po tej točki se oseba izbriše iz evidence, če je poteklo šest mesecev od dne, ko se je zadnjič javila pri ZRSZ.
Ob upoštevanju, da so upravni organi vezani na podzakonske akte, Varuh kršitve na strani ZRSZ ni ugotovil. Pisal pa je MDDSZ, naj se opredeli do njegovega preliminarno zavzetega stališča, da določba Pravilnika, ki določa, da se oseba izbriše iz evidence iskalca zaposlitve, če je poteklo šest mesecev od dne, ko se je zadnjič javila pri ZRSZ, uvaja originalno obveznost za osebo, ki želi ostati prijavljena v evidenco iskalcev zaposlitve, ki je zakon ne pozna, to pa predstavlja poseg izvršilne oblasti v zakonodajno oblast v nasprotju z načelom delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS. Skladno z razlago Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-73/94 z dne 25. 5. 1995 so po Ustavi RS (120. člen) namreč načelo delitve oblasti »izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, pa tudi pravna teorija zastopa stališče, da podzakonski splošni akti ne smejo vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti«. Nadalje iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-190/95 z dne 8. 1. 1999 izhaja, da 'pravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originalnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj.'
Varuh je prejel odgovor ministrstva, v katerem je to pritrdilo njegovemu stališču in ga obvestilo, da ugotovljene nepravilnosti namerava v kratkem odpraviti. Dodatno ga je ministrstvo obvestilo, da bodo v okviru priprave (v tistem času) aktualnih sprememb in dopolnitev ZUTD spremenili določbo 2. alineje prvega odstavka 132. člena ZUTD, in sicer tako, da bo omogočala prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve vsakič, ko se oseba pri ZRSZ ne bo javila šest zaporednih mesecev in ne le po prvih šestih mesecih prijave. Z vidika namena prijave posameznika v evidenco iskalcev zaposlitve je namreč treba zagotoviti periodično javljanje iskalca zaposlitve ZRSZ, ki omogoča preverjanje interesa osebe za vpis v navedeno evidenco, česar pa veljavni zakon ne omogoča, so pojasnili.
Varuh je odgovor ministrstva pozdravil ter ga hkrati zaprosil, da ga seznani, ali namerava ugotovljene nepravilnosti odpraviti in kako. Ministrstvo je Varuha obvestilo, da je nekatere primere, ko se upravičenec do nadomestila za invalidnost ni ponovno prijavil v evidenco iskalcev zaposlitve v istem ali naslednjem mesecu, ZRSZ v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) že rešil v dobro upravičencev. In sicer naj bi ZRSR ter ZPIZ pregledala seznam prejemnikov omenjenega nadomestila, ki se niso javljali pri ZRSZ in so posledično nadomestilo izgubili, ter te primere rešila v njihovo korist.
Upoštevajoč navedena pojasnila ministrstva, se je Varuh januarja 2020 obrnil na ZPIZ za dodatno obrazložitev sodelovanja z ZRSZ.
***
ZPIZ je v svojem odgovoru pojasnil, da je ZRSZ julija 2019 obvestil ZPIZ, da je potreben skupen sestanek. Na sestanku, ki je bil opravljen še isti mesec, je bilo dogovorjeno, da bo ZRSZ poslal ZPIZ seznam upravičencev, ki so se zardi neaktivnosti prenehali voditi v evidenci iskalcev zaposlitve. ZPIZ je seznam pregledal in upravičence razdelil na 3 skupine; in sicer na:
- tiste za katere je ugotovil, da so se pri ZPIZ vodili postopki ustavitve izplačila nadomestil iz invalidskega zavarovanja, posledično pa so bile izdane tudi preplačilne odločbe,
- tiste, za katere se po podatkih ZPIZ postopki sicer niso vodili, vendar bi morali biti upravičenci kot delovni invalidi – prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, še nadalje prijavljeni v eni izmed evidenc ZRSZ,
- tiste, na katere prenehanje vodenja v evidenci ZRSZ ni vplivalo, ker so se npr. zaposlili ali uveljavljali druge pravice.
ZRSZ je v nadaljevanju po uradni dolžnosti upravičence, ki so se prenehali voditi v evidenci ZRSZ obvestil, da je bila odjava iz evidence iskalcev zaposlitve spremenjena, in da prijava neprekinjeno učinkuje do nadaljnjega oziroma do naslednje spremembe statusa prijavljene osebe.
ZPIZ je v avgustu 2019 aktivno pristopil k reševanju zadev, tako da je po uradni dolžnosti z odločbo odločil, da se upravičencem izplačuje nadomestilo iz invalidskega zavarovanja tudi za čas, ko so se sprva prenehali voditi v evidenci ZRSZ, nato pa je bila prijava za nazaj vzpostavljena. V primeru, da je bila izdana preplačilna odločba, je ZPIZ le-to po uradni dolžnosti odpravil, kar je pomenilo, da terjatev ni nastala. V primeru, da do bili postopki odprti v pritožbi, pa se je pritožba ugodno rešila. V enem primeru, ko se postopek ustavitve nadomestila iz invalidskega zavarovanja še ni začel, se le-ta tudi ni vodil. V primeru, da so bili postopki na sodišču, so se postopki končali v korist upravičencev.
ZPIZ je tako na podlagi po uradni dolžnosti izdanih odločb storniral terjatve, posledično pa s tem od upravičencev do nadomestila iz invalidskega zavarovanja ni več zahteval vračila nobene terjatve. ZPIZ je torej postopal v korist upravičencem, ne samo v nepravnomočno končanih postopkih, pač pa tudi v pravnomočno končanih postopki.
ZRSZ in ZPIZ sta se dogovorila, da bosta primere, ki se bodo pojavili naknadno reševala individualno. Komunikacija med zavodoma pa še vedno poteka.
Nadalje je ZPIZ vse svoje strokovne sodelavce pisno in ustno opozoril tudi na to, da je treba sodelovati z ZRSZ v primerih, ko je razvidno, da ZPIZ ni bil pravočasno obveščen o izbrisu in razlogu izbrisa delovnih invalidov iz evidenc ZRSZ (navedeno je bilo opozorjeno v povezavi s 6. odstavkom 126. člena ZPIZ-2). Strokovni sodelavci pri ZPIZ-u pa so bili opozorjeni tudi na to, da morajo sodelovati z ZRSZ v vseh primerih, ko je potrebno na podlagi izbrisa iz evidence ZRSZ ustaviti izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja v povezavi s 125. členom ZPIZ-2, saj je delovno in socialno sodišče zavzelo stališče, da je razlog, zaradi katerega zavarovanec ni več vpisan v evidenco brezposelnih oseb, pomemben. Po odločitvi sodišča namreč ni sprejemljivo, da zavarovanec ostane brez pravice do nadomestila za invalidnost, če do izbrisa pride brez njegove krivde ali celo proti njegovi volji. ZRSZ je bil s stališčem sodišča oziroma sodbo tudi seznanjen (DSS opr. št. VII Ps 310/2019 z dne 20. 8. 2019, VDSS, opr. št. PSP 296/2019 z dne 21. 11. 2019).
***
V konkretnem primeru pobudnika, je ZPIZ temu izdal odločbo, s katero je odločil, da se mu izplačuje nadomestilo za invalidnost za čas, ko ni bil prijavljen v evidenco iskalcev zaposlitve. Pobudnikovi pritožbi v zvezi z vrnitvijo nadomestila za invalidnost za čas, ko ni bil prijavljen v evidenci iskalcev zaposlitve, pa je pritožbeni organ ugodil in izpodbijano odločbo odpravil, tako da preplačila ni bilo. Ravno tako se je končal tudi postopek, ki je tekel na sodišču v zvezi z vračilom dajatev, pri čemer je ZPIZ pritožbeni zahtevek pripoznal. Sodišče pa je brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo na podlagi pripoznave ter tožbenemu zahtevku ugodilo.
Varuh sodelovanje med MDDSZ, ZRSZ in ZPIZ v zvezi s konkretno problematiko šteje za primer odlične prakse med državnimi organi oziroma nosilcih javnih pooblastil, ki ga gre izpostaviti in pohvaliti, z upanjem da se bomo v prihodnje srečali še z več takšnimi primeri. (9.2-21/2020)
