Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) je pisal pobudnik, invalid brez obeh nog. Pri svojem gibanju je vezan izključno na uporabo vozička. Skupaj z materjo je živel v stanovanjskem bloku, ki je brez dvigala. Iz stanovanja, katerega lastnik so Slovenske železnice, gre lahko le s pomočjo prostovoljcev. Njegovo življenje je bilo praktično ujeto med štiri stene. Pobudnik se  je precej časa trudil, da bi prišel do ustreznega stanovanja, kjer mu ne bi bilo treba prositi za pomoč pri vsakokratnem odhodu z doma. Varuhu je navedel, da je za zamenjavo stanovanja storil vse, kar je bilo mogoče, vendar pri tem ni bil uspešen. Poskusil je pri Slovenskih železnicah, ki je lastnik najemniškega stanovanja. Ker primernega stanovanja za zamenjavo niso imeli, so mu omogočili možnost zamenjave s katerimkoli drugim ustreznim stanovanjem. Nato se je obrnil na podžupana Mestne občine Maribor in se prijavil na razpis stanovanjskega sklada za najem neprofitnega stanovanja, dostopnega z invalidskim vozičkom. Med 404 prosilci se je uvrstil šele na 376. mesto.

V pobudnikovi zgodbi je Varuha zmotila navedba, da je bil odziv podžupana in stanovanjskega sklada na njegove prošnje nekorekten in neprijazen. Obrnili smo se na Mestno občino Maribor (občina) V pismu smo jih spomnili na v javnosti večkrat izražene županove izjave, da želi biti občina invalidom prijazno mesto. Izrazili smo začudenje ob uporabi nenavadnih kriterijev, ko lahko občina dodeli povsem novo stanovanje sporni članici sveta invalidov (vedeževalki K. J.), pobudniku invalidu pa na prošnjo za pomoč niti ne odgovori.
Podžupan občine  je očitek o svojem neodzivanju zavrnil. Navedel je, da je Slovenskim železnicam predlagal možnost zamenjave pobudnikovega stanovanja. Po tem, ko je bilo izdano soglasje za zamenjavo stanovanja, je zadevo predal stanovanjskemu skladu v nadaljnje reševanje. Iz stanovanjskega sklada so sporočili, da so proučili možnost zamenjave stanovanja v okviru stanovanj, namenjenih za invalide, vendar rešitve niso mogli najti, saj so bila ta vsa zasedena. Zamenjava stanovanja s stanovanjem v drugem kraju pa ni bila možna zaradi problemov s prevozi do pobudnikovega zdravnika.

Čeprav smo v času obravnave pobude ocenili, da občina ni storila vsega za rešitev navedenega problema, smo naknadno prejeli obvestilo, da so pobudniku dodelili novo, njegovim potrebam prilagojeno stanovanje. Novico smo sprejeli z zadovoljstvom. Posredovanje štejemo za utemeljeno. 9.2 - 47/2011