Pobudnica je 27. oktobra 1995 vložila na Okrajno sodišče v Ljubljani tožbo zaradi zvišanja zakonite preživnine. Kasneje je večkrat predlagala, da sodišče začne z obravnavanjem in odloči v sporu. Sodišče prvega naroka za glavno obravnavo še do konca leta 1999 ni opravilo, zato se je tožnica obrnila na varuha človekovih pravic.

Ugotovili smo, da je sodišče v začetku leta 1996 tožencu, ki živi v tujini, poslalo tožbo. (V skladu z načelom pospešitve postopka bi bilo bolj učinkovito, da bi sodišče hkrati tudi razpisalo prvi narok za glavno obravnavo. Skupna vročitev tožbe in vabila bi preprečila, da bi se toženec, ko je s tožbo že seznanjen, izogibal vročitvi sodnega vabila za glavno obravnavo.)

Prvi narok za glavno obravnavo je sodišče razpisalo julija 1997. Ker pa je bilo vabilo v tujino poslano le dober mesec dni pred datumom razpisanega naroka, glavna obravnava ni bila opravljena, saj vabilo za toženca ni bilo izkazano. Sodišče je znova prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za 7. oktober 1997, vendar je bil narok dan pred glavno obravnavo preklican, ne da bi bila takšna odločitev v sodnem spisu pojasnjena.

Po tem datumu je obravnavanje zadeve povsem zastalo. Na naše posredovanje za čimprejšnjo obravnavo zadeve je sodišče zagotovilo, da bo (nov) prvi narok za glavno obravnavo razpisan v začetku leta 2000, kar pa se ni zgodilo. Po našem ponovnem posredovanju na sodišču smo prejeli odgovor, da bo prvi narok za glavno obravnavo razpisan v septembru 2000, kot razlog za ponoven zastoj pa je navedlo selitev pravdnega oddelka na drugo lokacijo. V potrditev, da bo glavna obravnava vendarle opravljena septembra 2000, nam je predsednica sodišča celo sporočila, da je sodnica, ki zadevo obravnava, že izdala odredbo za razpis glavne obravnave, vendar je bilo hkrati pojasnjeno, da je bila odredba za razpis naroka kasneje preklicana, saj je sodnica napredovala na mesto okrožne sodnice. Odločili smo se za pregled sodnega spisa, vendar odredbe za razpis in za preklic glavne obravnave v spisu ni bilo. Podatki, ki nam jih je posredovalo sodišče, se torej niso ujemali s podatki sodnega spisa.

Septembra 2000 je sodnica, ki zdaj obravnava zadevo, razpisala nov prvi narok za glavno obravnavo za 6. novembra 2000. Ker vabilo za toženca znova ni bilo izkazano, obravnava ni bila opravljena in je nov narok za glavno obravnavo razpisan za 15. januar 2001. To pomeni že šesto leto čakanja po vložitvi tožbe, s katero si je tožnica hotela zagotoviti boljše preživljanje tudi za čas, v katerem mora čakati, da bo sodišče sploh začelo obravnavati njeno tožbo.

Prav v preživninskih pravdah je hitrost pravnega varstva eden od temeljnih pogojev za njegovo učinkovitost. Utemeljen je očitek pobudnice, da jo je država s sodnim varstvom, pustila na cedilu.