Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Miha Horvat, svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič Metlikovič in svetovalka za odnose z javnostmi pri Varuhu Nataša Kuzmič so se v sredo, 23. 11. 2016, srečali s pripadniki italijanske manjšine in se pogovorili o njihovih z Ustavo RS določenih pravicah. Pogovori so potekali v Palači Gravisi Buttorai v Kopru.

Manjšino so zastopali predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (OSSIN) in ravnatelj Italijanske srednje šole v Izoli Albert Scheriani, podpredsednik Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (SSIN) Piran Andrea Bartoleto, podpredsednik OSSIN in ravnatelj Italijanske Osnovne šole v Kopru Guido Križman, podpredsednica OSSIN in predsednica SSIN Ankaran Linda Rotter, podžupan Občine Ankaran Franko Železnjak, predsednik SSIN Izola Marko Gregorič, predsednik SSIN Koper Fulvio Richter ter poslanec italijanske narodnosti v Državnem zboru Roberto Battelli.

Varuhinja je srečanje opravila z namenom pridobiti konkretne informacije o morebitnih kršitvah pravic manjšine v Sloveniji. Na določene pomanjkljivosti pri uporabi jezikov narodnosti na dvojezičnih območjih sta jo na sestanku 12. 10. 2015 opozorila že poslanca manjšin Roberto Battelli in dr. László Göncz. Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je zato na lastno pobudo proaktivno januarja 2016 nenapovedano obiskal nekaj državnih in lokalnih ustanov na dvojezičnih območjih in na terenu preverjala dostopnost  obrazcev  v  jeziku  narodnosti  ter pridobil dodatne informacije o možnosti uporabe jezika narodnosti v različnih postopkih. Svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič Metlikovič je predstavnike manjšine tokrat seznanil z ugotovitvami, ki pa so že zapisane v Letnem poročilu za leto 2015 (stran 59), ki ga varuhinja poslancem predstavila oktobra. Na seji komisije za narodnosti pa je bil sprejet tudi sklep, naj Varuh s tovrstnimi aktivnostmi nadaljuje.

Varuhinja je tokrat na osebne pogovore povabila tudi posameznike, da bi v zaupnem postopku ob možnosti tolmačenja predstavili svoje težave, pa odziva ni bilo.
So pa predstavniki manjšine so varuhinjo in njene sodelavce seznanili z vrsto primerov, kjer se ustavna določila o pravicah manjšine ne izvajajo. Nekatera bo Varuh po prejetju dokumentacije posebej preučil, z določenimi se je lahko samo seznanil.

Med drugim so opozorili na vlogo in pomen izobraževanja pri ohranjanju narodne identitete. Od državnih organov pričakujejo, da bi dosledno uresničevali ustavna in zakonska določila in dopise pripadnikom manjšine naslavljali tudi v njihovem jeziku, prav tako gradiva za različne iniciative in okrožnice, namenjene staršem šolajočih se otrok, ne pa da se celo zahteva, da manjšina določenemu organu poroča v slovenskem jeziku.

Opozorili so, da učbeniki niso prilagojeni poučevanju tudi v italijanščini, v učnih načrtih pa ni ustrezne vsebine o manjšini kot avtohtoni na slovenskem ozemlju. V pripravo slednjih bi po njihovem mnenju bilo smiselno vključiti zgodovinarje, saj bi bilo treba več napora vložiti v spreminjanje zaznavanja manjšine na tem prostoru. V poklicno tehničnih šolah italijanski jezik zadnjih 7 let ni bil niti v programu kljub opozorilom tudi ravnateljev šol. Ti so sicer za izvajanje poučevanja italijanščine poskrbeli, čeprav pouka MIZŠ v predmetniku ni predvidel.  V šolskem letu 2017/18 pa se znova obeta ustrezna umestitev.  

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je še razširil vprašanje uporabe italijanskega jezika na slovenskem ozemlju, saj se tudi otroci iz Italije šolajo pri nas za vpis pa morajo vse potrebno urediti pri slovenskih organih. Ti bi na dvojezičnem ozemlju morali biti usposobljeni vedno izvajati dvojezično poslovanje, ocenjujejo pripadniki italijanske narodne manjšine.

Namestnika varuhinje Miho Horvata je zanimalo, ali tudi na Obali opažajo, da je izvajanje dvojezičnosti in urejenost tega vprašanja v posameznih institucijah odvisna od razumevanja vodilnih, kot to ugotavlja madžarska manjšina. Sogovorniki so povedali, da usposobljenost za dvojezično poslovanje v mnogih institucijah ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, niti ni to opredeljeno v sistemizaciji delovnih mest.  

Opozorili so tudi na odnos z Uradom za narodnosti, na neurejeno financiranje manjšine v novoustanovljeni občini Ankaran, neizvajanje vizualne dvojezičnosti, govorili so tudi o dodatku na dvojezičnost. Če bo elektronska redovalnica kdaj postala obvezna, tudi na tem področju pričakujejo ustrezno ureditev.

Opozorili so na neizvajanje dvojezičnosti v zdravstvenih domovih, kar se trudijo urediti skupaj z direktorji. Spregovorili pa so tudi o nujnosti nekaterih investicij v objekte, v katerih deluje italijanska skupnost, predvsem v vrtce in šole. Ti objekti bodo dotrajani primorani v zaprtje, otroci pa bodo morali biti nameščeni po šolah in vrtcih, kjer učni jezik ni italijanski, kar lahko še prispeva k upadu narodne identitete.