Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 12. 5. 2016, številka U-I-28/16-27, v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuha človekovih pravic RS, odločilo, da prvi, drugi in tretji odstavek 37.a člena Zakona o obrambi niso v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče RS s tem ni pritrdilo našim stališčem o neskladju izpodbijanih določb z načelom jasnosti in določnosti predpisov kot enim izmed načel pravne države (2. člen Ustave), saj je presodilo, da je z ustaljenimi metodami razlage pravnih norm (kot je jezikovna in namenska), mogoče ugotoviti vsebino nedoločnih pravnih pojmov izpodbijane ureditve.

Odločitev Ustavnega sodišča je dobrodošla, saj odpravlja izpostavljene dvome glede ustavnosti policijskih pooblastil vojske, čeprav ločeno mnenje dveh ustavnih sodnic opozarja, da je odločba bistveno pomanjkljiva in prikazane dvome v najpomembnejših točkah še poglablja.

Sicer pa je bil naš namen, da z zahtevo za oceno ustavnosti opozorimo, da bi moral zakonodajalec normiranje uporabe policijskih pooblastil vojske proti civilnim osebam opraviti brez vsakršne sence dvoma glede jasnosti in določnosti tako pomembne ureditve za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj morebitne možnosti različnih razlag lahko vodijo v arbitrarnost pri uporabi pooblastil, ki lahko hudo posežejo v človekove pravice.