Varuh človekovih pravic Republike Slovenije meni, da bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pri obravnavi vprašanja izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določbo 28. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), moral razumeti tako, da bi bili glede predmetne pravice starši, ki jim otrok umre pred prvim letom starosti, izenačeni s posvojitelji in biološkimi starši, katerih otrok je bil pred prvim letom starosti posvojen, sicer bi bilo poseženo v pravico do enakosti pred zakonom. ZPIZ stališč Varuha ne sprejema, je pa enako stališče zavzelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pritožbeni organ pri odločanju ZPIZ.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval vprašanje izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno z določbo 28. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Pobudnica je rodila tri otroke, dva sta umrla pred izpolnitvijo prvega leta starosti. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zakon tolmači tako, da »mora otrok biti star eno leto, saj ga sicer ne štejejo v olajšavo«.
Po mnenju Varuha se glavni argument za to, da je stališče ZPIZ pretrdo, skriva v isti zakonski določbi, ko se po vsebini enaka pravica priznava tudi posvojiteljem. Po naravi stvari je namreč izredno malo verjetno, da posvojitelji za otroka skrbijo od rojstva dalje.
Razumljivo je položaj posvojiteljev nekoliko drugačen od položaja »običajnih« staršev, ki jih je imel zakon prvenstveno v mislih, kar po mnenju Varuha opravičuje tudi nekoliko drugačen položaj posvojiteljev. Vendar pa je po mnenju Varuha glede predmetne pravice treba kot nekoliko drugačen razumeti tudi položaj oseb, katerih otrok ne dočaka prvega rojstnega dneva. Po mnenju Varuha bi torej moral položaj staršev, ki jim otrok umre pred prvim letom starosti, ZPIZ obravnavati primerljivo s tem, kako obravnava posvojitelje.
Glede na pojasnila ZPIZ se v primeru posvojitve otroka v prvem letu otrokove starosti upošteva pretežnost koriščenja pravice do starševskega dopusta in nadomestila iz tega naslova, kar pomeni, da je do znižanja starostne meje po prvi alineji prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ali do dodatnega odmernega odstotka po desetem odstavku 37. člena upravičen tisti, ki je bil pretežni del na starševskem dopustu (npr. če gre za posvojitev otroka, starega 4 mesece, potem je do tega upravičen posvojitelj, če gre za posvojitev 10 mesecev starega otroka, je do tega upravičen biološki starš). V primeru posvojitve otroka po prvem letu starosti pa se posvojitelju ne upošteva znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 niti dodatni odmerni odstotek po desetem odstavku 37. člena ZPIZ-2, ampak se upošteva biološkemu staršu.
Varuh zato vztraja pri stališču, da bi morali biti glede predmetne pravice starši, ki jim otrok umre pred prvim letom starosti, izenačeni s posvojitelji in biološkimi starši, katerih otrok je bil pred prvim letom starosti posvojen. Menimo, da bi bilo skladno tudi s stališči ZPIZ, ko pojasnjuje ureditev, ki velja za posvojitelje in biološke starše otrok, ki so pozneje posvojeni, da bi tudi pri starših, katerih otrok umre pred prvim letom starosti, upoštevali isto načelo pretežnosti, sicer bi bilo poseženo v pravico do enakosti pred zakonom.
Stališče ZPIZ, da posvojiteljev ni mogoče obravnavati primerljivo s starši, ki jim otrok umre pred prvim letom starosti, oziroma na način, kot to izhaja iz stališča Varuha, saj so posvojeni otroci dopolnili prvo leto starosti, je po mnenju Varuha neutemeljeno. Namreč predmetna pravica ni pravica otroka, da bi o njej razmišljali iz okoliščin na strani otroka. Pri primerljivosti položaja je seveda treba upoštevati okoliščine na strani upravičencev. Torej pri priznanju pravice iz 28. člena ZPIZ-2 je po mnenju Varuha treba zgolj primerjati položaje staršev, ki so za otroka skrbeli npr. sedem mesecev, ker so ga posvojili pri petem mesecu starosti, starše, ki so za otroka skrbeli sedem mesecev, ker je šel otrok pri sedmih mesecih v posvojitev, in starše, ki so za otroka skrbeli sedem mesecev, ker je pri sedmih mesecih otrok umrl. Položaji vseh treh staršev so v najboljšem primeru primerljivi, lahko se pa tudi tu pojavi vprašanje, ali so res primerljivi položaji staršev, pri katerih je bil morda otrok ob rojstvu oddan v rejništvo, ampak je bil recimo posvojen šele po enem letu starosti, in po drugi strani staršev, ki jim otrok umre pri sedmih mesecih starosti, kar z veliko verjetnostjo kaže na možne težave že pred tem, zaradi katerih je bila skrb takšnih staršev za otroka toliko intenzivnejša.
Varuh je svoje stališče predstavil tudi Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je stališču pritrdilo. Tako smo pobudnico seznanili tudi z mnenjem MDDSZ, ki smo ga posredovali tudi ZPIZ. MDDSZ je namreč v primeru odločanja ZPIZ pritožbeni organ. Pričakujemo, da bo vsaj z uporabo pravnih sredstev pobudnica prišla do ustrezne razlage zakonskega besedila. 9.1-15/202
