Krajevna skupnost (KS) Bučna vas nas je seznanila s poskusi, da bi v Mestni občini (MO) Novo mesto z javnimi sredstvi pomagali neki romski družini, da se preseli. V zadevi se nismo spuščali v mnenja, ali je bila družina do pomoči upravičena, saj za tako obravnavo nismo imeli njihovega soglasja. Pod drobnogledom pa je bilo interno navodilo vodstva MO Novo mesto, ki je svoje soglasje za sodelovanje pri poslu za nakup nadomestne nepremičnine pogojevalo s pridobitvijo soglasja druge občine za naselitev romske družine v novo okolje. Posel ni bil izveden zaradi izrecnega nasprotovanja občine Žužemberk in njenih občanov. Župan je prek izjav za medije zelo jasno sporočil, da bi tak posel »prav gotovo« preprečil, saj da so imeli z Romi »v preteklosti preveč problemov«. Župan je torej javno napovedal, da Občina Žužemberk je in bo takšne ali podobne zasebnopravne posle skušala preprečiti. Ob tem je še izrazil prepričanje, da je to »pravna« pot.

Poizvedbe smo najprej naslovili na MO Novo mesto, od koder smo dobili potrditev, da ta zares vnaprej postavlja nesprejemljiv negativen pogoj za posamezne ukrepe oziroma pomoč pri iskanju domovanj za osebe romskega porekla. Tako ravna »v izogib nevšečnostim in sporom zaradi naselitve Romov v novo okolje«. V MO Novo mesto so kot povsem legitimen šteli morebiten odpor lokalnega prebivalstva (in drugih občin) do oseb romske skupnosti. To se jim je zdelo logično in sprejemljivo. V praksi MO Novo mesto smo zasledili tudi tipično pripisovanje kolektivne odgovornosti za posamezne izgrede Romom (kot etični skupnosti), saj smo npr. v neki drugi zadevi prejeli pojasnilo, da je občina od »namere nakupa in naselitve Romov v njihovo KS odstopila, saj so prav v tej KS Romi umorili 21-letnega vaščana«. MO Novo mesto torej v praksi podpira izraženo voljo prebivalstva in drugih občin, ne glede na njeno vsebino, in s tem celo aktivno spodbuja prebivalstvo, da se do vprašanja, ali se je nekdo upravičen priseliti v neko okolje, sploh (lahko) opredeljuje. To pomeni, da se v občini ustvarja razmere, v katerih lahko pride do izrazov nestrpnosti in njihovega razpihovanja.

Na podlagi teh ugotovitev smo MO Novo mesto in županu Občine Žužemberk posredovali Varuhovo mnenje s predlogi za odpravo nepravilnosti, saj smo ugotovili, da se v obeh primerih (s precej različno intenzivnostjo) izvaja aktivna politika diskriminacije Romov. Opozorili smo ju, da stališča, ki aktivno nasprotujejo naselitvi Romov v posamezno okolje (ali pa si prizadevajo za izselitve Romov), ne uživajo pravnega varstva, ampak so protipravna.

MO Novo mesto smo posredovali mnenje, da njihova praksa, katere posledic se očitno niso dovolj zavedali, ustreza opredelitvi neposredne diskriminacije, ki temelji na etničnem poreklu. Opozorili smo, da učinki negativnega pogoja za preselitve (tudi če bi nenasprotovanje prebivalstva kot pogoj postavljali prav v vseh primerih dodeljevanja pomoči za reševanje stanovanjskih stisk) ustrezajo opredelitvi posredne diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin.

Župana Občine Žužemberk smo opozorili, da je zavestna politika nasprotovanja naselitvi Romov v občino grobo protipravna in da pri tem nikakor ne gre le za milejše oblike neposredne rasne oz. etnične diskriminacije. Z internim navodilom za ravnanje občinskih organov (ki ga je župan s svojimi izjavami javno razkril) je skrb za občino, v kateri Romov ni in jih ne bo (?), vnaprej postavljeno kot politični cilj, ki terja sprejem ukrepov. Opozorili smo, da je nepomembno, ali se v konkretnih primerih navodilo uporablja ali ne, saj že javne izjave župana delujejo odvračalno: napovedal je, kako občina ravna ali bi ravnala, če želijo Romi v občini poskusiti kupiti zemljišče. V tej občini se torej povsem zavestno ustvarja razmere za diskriminacijo Romov. Neposredno diskriminacijo pomeni tudi praksa izdajanja nezakonitih lokacijskih informacij, v katerih je navedeno, da Romi ne morejo biti kupci tamkajšnjih nepremičnin. Tako se gotovo lahko nedopustno vpliva na odločitve zainteresiranih kupcev. Enako velja tudi za županove poskuse vplivati tudi na morebitnega prodajalca.

Obe občini smo opozorili, da se je po 22. členu Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO-UPB1) dokazno breme prevalilo, da so diskriminatorna ravnanja prepovedana, ne glede na to, ali so povzročena namerno ali nenamerno, in da se občini očitka o diskriminaciji ne moreta znebiti niti tedaj, če bi npr. dokazovali, da želita s svojim ravnanjem v dobri veri »le« zaščititi osebe romskega porekla pred ravnanjem okoliškega prebivalstva. Ker nismo videli nobene možnosti, da bi se očitkov o diskriminaciji lahko kakor koli razbremenili, smo mnenje sklenili z ugotovitvijo, da sta občini odgovorni za etnično oz. rasno diskriminacijo Romov. Presodili smo, da gre tudi za nezakonito omejitev pravice Romov do svobodne izbire svojega prebivališča. Taka praksa vzdržuje, ohranja in celo spodbuja segregacijo (tj. prostorsko in socialno ločitev) romske populacije. Občinama smo predlagali, naj nemudoma odpravite diskriminatorna navodila in zagotovita, da se sporna praksa opusti. Županu Občine Žužemberk smo predlagali, naj nemudoma odpravi učinke svojega javnega naznanila, npr. tako, da javnosti na občinski spletni strani sporoči, da je Občina prenehala dosedanjo diskriminatorno prakso in da so v občini dobrodošli vsi ne glede na etnično poreklo. Občinama smo še svetovali, naj posebno pozornost posvetita aktivnemu preprečevanju in odpravljanju diskriminatornih praks med prebivalstvom in zagotovita ustrezno usposabljanje javnih uslužbencev.

MO Novo mesto v odzivu ni želelo sprejeti našega mnenja o učinkih njihovega ravnanja, vendar so navedli, da bodo naša priporočila upoštevali, to pa podkrepili z opisom vrste aktualnih prizadevanj za izboljšanja položaja romske skupnosti v občini, ki kot ena prvih že načrtuje tudi svojo strategijo na tem področju. Obžalujemo pa, da kljub urgenci župan Občine Žužemberk ni odgovoril Varuhu. Tudi njegov molk je bil dovolj zgovoren, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da skladno s 145. člena Zakona o kazenskem postopku naznanimo sum kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. 10.1-8/2007