Svetovalca pri Varuhu Robert Gačnik in Gašper Adamič sta v četrtek, 22. 10. 2015, nenajavljeno obiskala Sprejemni center za begunce v Brežicah (Center) z namenom ugotoviti razmere za nastanitev beguncev ter razmere, v katerih delo opravljajo policisti, vojaki, civilna zaščita, nevladne organizacije ter številni prostovoljci. Govorila sta z vodjo štaba za koordinacijo obravnave beguncev na Policijski postaji Brežice, ki je odgovoren tudi za komunikacijo s štabom na Generalni policijski upravi, s komandirjem policijske postaje (PP) Brežice, vodjo posebne policijske enote v Rigoncah, vodjo Sektorja uniformirane policije PU NM in nekaj begunci.
Iz komunikacijskega centra se vodijo štirje zbirni centri: prvi je neposredno ob policijski postaji v Brežicah, potem je zbirni center v Dobovi (bivša tovarna Beti), ter dva neposredno na meji, Rigonci in Obrežje.
V trenutku pogovora z vodjo štaba za koordinacijo obravnave beguncev na Policijski postaji Brežice je preko zelene meje v Slovenijo vstopalo okoli 8000 beguncev. Pred ograjenim dvoriščem so bile enote slovenske vojske z oklepnimi vozili, s katerimi so izvajali premike proti ograji Centra.
Izvedela sta, da policisti delajo od 11 do 15 ur, za zdaj o preobremenjenosti še ne obveščajo vodij. Pričakujejo okrepitve približno 60 policistov. Njihovo delo že sedaj logistično podpira 60 vojakov. S tremi prevajalci begunce preko megafonov obveščajo o nadaljnjih postopkih, o možnostih prehrane in prevozih. Reševalcem, ki morajo pokrivati vse štiri vstopne centre na območju, na pomoč prihajajo tri reševalne enote Slovenske vojske. Evidentiranje beguncev poteka tekoče.
Zaradi velikega števila beguncev se z županom Brežic Ivanom Molanom dogovarjajo za vzpostavitev novega zbirnega centra v Rigoncih, kjer bi postavili ogrevane šotore z lesenim podom. V omenjenem centru sprejmejo begunce, ki pridejo v Slovenijo preko zelene meje, nato pa jih usmerijo naprej proti Brežicam. Center je organiziran na travnati površini in ograjen, ni zagotovljene strehe, je pa poskrbljeno za sanitarije. V Slovenijo je na tej točki, približno dve uri pred obiskom svetovalcev Varuha, vstopilo približno1500 ljudi.
Ob ogledu centra v Dobovi, v nekdanji tovarni Beti, komandir PP Brežice pojasni, da so industrijske hale neogrevane in požarno nevarne, sicer pa so zagotovljene sanitarije in voda.
Begunce najbolj zanima, kdaj bodo lahko šli naprej, nekateri povedo, da se je ob prehodu meje njihova družina razdružila in jih zanima, ali se bodo lahko združili. Sogovorniki eno od težav vidijo v zagotavljanju nadaljnjega prevoza beguncev do avstrijske meje. Avtobusov je premalo, glede na številčnost ljudi pa tudi niso najprimernejša oblika transporta. Mnogo bolj ustrezen je prevoz z vlaki, ki je bil vzpostavljen na dan obiska.
Zaradi neustrezne komunikacije s sosednjo državo Hrvaško prihaja do pretiranega navala na centre ob hrvaški meji. Begunci v veliko primerih na slovensko ozemlje zaradi nenapovedanih prehodov s strani Hrvaške vstopajo nenadzorovano. Policija jih zbere na zbirni točki, kjer jim civilna zaščita in nevladne organizacije nudijo hrano in pijačo.
Varuh ocenjuje, da je situacija za sedaj obvladljiva, vendar se lahko v trenutku radikalno spremeni zaradi negotovih prihodnjih dogodkov, predvsem nenajavljenih večjih prihodov novih beguncev, težavah pri zagotavljanju prevoza do Avstrije, slabih vremenskih razmer in utrujenosti vseh.
Varuh znova poziva Vlado Republike Slovenije, da skuša zagotoviti več prevajalcev in z ustrezno, beguncem razumljivo besedo, omiliti napetosti pri čakanju na nadaljnjo pot. Za občutek varnosti je nujna tudi oskrba z informacijami, zato naj vlada še naprej poskuša vzpostaviti ustrezno komunikacijo s sosednjo Hrvaško. Negotovosti zlahka privedejo do napetosti, katerih posledice so lahko tudi tragične, opozarja varuhinja. Varuhinja je ombudsmanu Hrvaške (Pučki pravobranitelj Republike Hrvaške) gospe Lori Vidović poslala pismo, s katerim jo je seznanila z razmerami na slovenski strani in pozvala k sodelovanju pri odpravi komunikacijskih nesporazumov med državama. V pismu Vladi Republike Slovenije pa je med drugim predlagala aktivnosti za meddržavni dogovor o vzpostavitvi humanitarnega koridorja.
