Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnilo nekaj stanovalcev Doma upokojencev Ptuj – enota Ptuj (dom), od katerih je vodstvo zahtevalo, naj v šestih mesecih v sobe, v katerih so do zdaj bivali sami, sprejmejo sostanovalca ali privolijo v premestitev v enoposteljno sobo v eno izmed treh enot doma. Zdajšnje sobe, v katerih bivajo, naj bi bile opredeljene kot dvoposteljne, zato naj bi v njih bivala po dva stanovalca.
Varuh je v zvezi s pobudo opravil poizvedbo in obisk doma ter se pogovoril z nekaterimi od prizadetih stanovalcev. Iz pojasnil doma je bilo razvidno, da so bile sporne sobe, v katerih biva po en stanovalec, že od začetka delovanja doma dvoposteljne. Ker dom ni bil polno zaseden, so vanje nameščali le po enega stanovalca in uveljavilo se je mnenje, da so to enoposteljne sobe. Za samostojno bivanje v teh sobah so zaračunavali poseben dodatek, vendar je bila razlika med cenami storitve v tovrstni sobi, če je stanovalec v njej bival sam oziroma če sta v njej bivala dva, majhna. Hkrati so bile te sobe (ob majhni razliki v ceni) po kvadraturi večje od enoposteljnih sob. Svet doma je zato leta 2005 sprejel sklep o povišanju cen storitev v teh sobah, na podlagi katerega se je (samo) pri stanovalcih, ki so bili vanje vseljeni po datumu sprejetja sklepa, cena oskrbe povišala za 25 odstotkov vrednosti oskrbe. Nekateri od stanovalcev se s tovrstnim razlikovanjem v zaračunavanju storitev niso strinjali in so na to opozorili pristojne organe. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) se je na nedopustno razlikovanje odzvalo in domu naložilo, naj v najkrajšem možnem času nepravilnost odpravi. Svet doma je zato v maju 2009 sprejel sklep, zaradi katerega so se prizadeti stanovalci obrnili na Varuha.
Tovrstno premeščanje stanovalcev oziroma zahtevo po sprejetju sostanovalca smo ocenili za neustrezno, saj niso bile upoštevane značilnosti tega življenjskega obdobja in specifične potrebe starejših ljudi, med drugim težje prilagajanje na novo okolje in vzpostavljanje stikov z neznanimi ljudmi. Menili smo, da bi dom ravnal pravilneje, če bi svojo odločitev o nujnem nameščanju dveh stanovalcev v dvoposteljne sobe uveljavil (šele) pri novih sprejemih v proste sobe. Izenačevanje bivalnih pogojev pa bi moralo biti usmerjeno v zmanjševanje števila postelj v večposteljnih sobah, in ne obratno. Domu smo predlagali, naj poišče ustreznejše rešitve za nastale razmere in ob doslednem upoštevanju varovanja osebne integritete prizadetih stanovalcev, ki so se, ne po svoji krivdi, znašli v opisanem položaju.
Dom nas je najprej obvestil, da se je naknadno odločil, da imajo stanovalci na izbiro tudi možnost, da ostanejo v dvoposteljni sobi in plačujejo oskrbo v višini oskrbe za dva stanovalca, vendar za enega brez stroškov živil. Pozneje pa nas je obvestil, da takega izračuna cene ni dovolilo ministrstvo. Zato so se odločili, da zadevo rešijo s prenovo sob, ki imajo kuhinjsko nišo, v sobe z lastno kopalnico. Stanovalci so bili s takšno rešitvijo zadovoljni, prenova pa se je tudi že začela. 3.7- 12/2009, 3.7-15/2009, 3.7-17/2009
