Gradiva

Izobraževanje učencev v OŠ Bršljin

V spor med starši romskih in starši ostalih učencev Osnovne šole Bršljin je nedavno poseglo Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanju: MŠŠ). Na sestanku s starši učencev naj bi bilo dogovorjeno, da bodo na šoli uvedene posebne učne skupine pri nekaterih predmetih, kot jih je mogoče oblikovati pri nivojskem pouku. Pouk naj bi se izvajal v manjših skupinah, v katere bodo učenci ločeni na podlagi znanja. Tak način dela naj bi pomenil enake možnosti izobraževanja za vse učence, njihovo večjo varnost in izboljšanje kakovosti pouka. MŠŠ in občina naj bi za izvajanje predlaganega modela do konca meseca marca zagotovila dodatno finančno in kadrovsko podporo. Dolgoročno pa bo oblikovan še dodatni izbirni predmet Romska kultura, saj je njeno poznavanje pogoj za strpno kulturno sožitje.

V medijih je predlog ministrstva naletel na različne razlage in odzive. Ker zgolj na podlagi objavljenih informacij ni bilo mogoče objektivno oceniti morebitne neustavnosti sprejete rešitve oziroma kršitve pravic, smo v skladu z našimi pristojnostmi pridobili informacije MŠŠ. Iz njihovega odgovora izhaja, da na šoli pripravljajo izvedbeni model za oblikovanje učnih skupin pri predmetih, kjer je jezikovno znanje učencev nujno za njihovo uspešno napredovanje, saj je slabo jezikovno znanje romskih otrok glavni razlog njihove siceršnje slabše uspešnosti.

Od MŠŠ kot predlagatelja omenjenega modela izobraževanja učencev smo zahtevali pojasnilo in stališče v zvezi s predvideno rešitvijo predvsem v povezavi z očitki javnosti o nedopustnem ločevanju glede na narodnostno pripadnost otrok. Pričakovali smo pojasnilo predvidenih rešitev z vidika veljavne zakonodaje, v katerih razredih, pri katerih predmetih in kako bo pouk dejansko potekal, kdaj bodo zagotovljeni pogoji zanj in kako dolgoročen je ukrep.

V nasprotju s pričakovanji nam MŠŠ ni posredovalo vsebinskega pojasnila temveč le pravne podlage za drugačen način izvajanja pouka:
• Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin
• 31., 37. in 40. člen  Zakona o osnovni šoli (ZOsn)
• 26. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev
• Odredba o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna iz leta 1999 in dopolnitve 2001
 
Navedene pravne podlage po našem mnenju ne omogočajo načina izvajanja pouka, kot izhaja iz pisanja oziroma objav v medijih.

Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin poudarja zavezanost držav članic Sveta Evrope in drugih držav, podpisnic omenjene konvencije, k ustvarjanju ozračja strpnosti in dialoga, ki sta potrebna, da kulturna raznolikost ni vir in dejavnik razdvajanja, ampak bogatenja vsake družbe. V tem pogledu je prepovedana vsaka diskriminacija, ki temelji na pripadnosti narodni manjšini. Ukrepi na področju izobraževanja in raziskav naj spodbujajo poznavanje kulture, zgodovine, jezika in vere manjšin in večinskega naroda. Podpisnice konvencije zagotavljajo ustrezne možnosti za usposabljanje učiteljev in dostop do učbenikov ter olajšujejo stike med učenci, študenti in učitelji različnih skupnosti. Za pripadnike manjšin pospešujejo enake možnosti za dostop do izobraževanja na vseh ravneh.

31. člena ZOsn določa, da je načrtovanje dela v osnovni šoli opredeljeno v letnem delovnem načrtu, s katerim se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola.

37. člen ZOsn določa oblikovanje razredov, oddelkov in učnih skupin, v katerih se izvaja vzgojno-izobraževalno delo. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke. Učenci enega ali več razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine.

40. člen  ZOsn določa nivojski pouk. Od 1. do 3. razreda učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija). Od 4. do vključno 7. razreda se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se nivojski pouk organizira pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku in sicer največ v obsegu ¼ ur namenjenih tem predmetom (fleksibilna diferenciacija). Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh. V 8. in 9. razredu pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku poteka nivojski pouk (zunanja diferenciacija). Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti ob koncu 7. razreda. Podrobnejše pogoje za organizacijo nivojskega pouka predpiše minister.

26. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih  učencev v osnovni šoli omogoča posebej oblikovane skupine učencev, v katerih šola lahko občasno organizira vzgojno-izobraževalno delo, z namenom, da se učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk.

Odredba o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna iz leta 1999 in dopolnitve 2001 določajo normative in standarde za učno in drugo obveznost zaposlenih v šoli in merila za oblikovanje oddelkov in skupin ter drugih služb v šoli. Z odredbo in dopolnitvami so določeni tudi normativi in standardi, ki so specifični za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami, na narodno mešanih območjih in otrok Romov.

Omenjene določbe dajejo ustrezno pravno podlago za različne možnosti oblikovanja skupin učencev pri pouku. A je oblikovanje drugačnih skupin pri določenem številu ur pouka, kot so matični razredi, mogoče le na podlagi doseženih rezultatov pri preverjanju znanja, kar pomeni, da so doseženi rezultati edini kriterij, pri čemer pa so pomembne tudi želje učenca in aktivna svetovalna vloga šole in staršev. Po določbi 26. člena Pravilnika o pravicah in dolžnostih  učencev v osnovni šoli, je oblikovanje posebnih skupin učencev mogoče le občasno, da se zagotovi varnost učencev in nemoten pouk.

Izvedba modela MŠŠ je bila naložena šoli, ki smo jo zaprosili za vsebinsko pojasnilo modela učnih skupin. Zanimal nas je postopek sprejemanja te rešitve: kateri organi šole (učiteljski zbor, svet staršev, svet šole) so predlagani model obravnavali, kdaj in kakšne sklepe oziroma stališča so v zvezi s tem sprejeli. Zahtevali smo tudi zapisnike sej organov, ki so v zadnjem letu kakorkoli obravnavali  problem vzgoje in izobraževanja romskih in neromskih učencev v  šoli.  Šola nam pojasnila in zahtevanih listin ni posredovala v postavljenem roku.

Na spletni strani MŠŠ je od 5. 4. 2005 javnosti dostopen Predlog izvedbenega modela vzgojno-izobraževalnega dela v OŠ Bršljin, ki ga je pripravilo ministrstvo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in OŠ Bršljin. Na podlagi Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela je opredeljen kot novost. Izvajal se bo kot poskus. To pomeni, da je začasen, da ga bo spremljala in evalvirala projektna skupina Zavoda RS za šolstvo, posebej oblikovana projektna skupina na šoli pa bo zadolžena za njegovo izvedbo.   
Vendar pravilnik za uvedbo in potek poskusa določa poseben postopek, določa tudi način seznanitve udeležencev poskusa in njihovih staršev ter pridobitev soglasij. Določa pa tudi pravice in dolžnosti udeležencev poskusa. Skladnosti novega modela s predpisi tako sploh ni bilo mogoče doseči, saj naj bi se začel izvajati že pretekli ponedeljek, njegov začetek je bil preložen zaradi protesta romskih staršev.  

SKLEP: na podlagi razpoložljivih podatkov lahko ocenimo, da predlagani Izvedbeni model vzgojno-izobraževalnega dela v OŠ Bršljin ni v skladu s predpisi, saj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev glede vsebine in glede postopka sprejema.
Postopkovne zahteve pa ne bi bile tako pomembne, če ne bi bila vprašljiva sama ustavnost predlagane rešitve. Te ocene pa ne moremo podati, saj nam niti Ministrstvo za šolstvo in šport, niti Osnovna šola Bršljin nista posredovala želenih podatkov. Prav tako nista jasno in nedvoumno zagotovila, da kriterij razvrščanja učencev ne bodo druge osebne okoliščine, kot zgolj njihovo znanje.

Povrnitev stroškov osebi, ki se odzove vabilu policije

Pri opravljanju nalog, ki so ji zaupane, lahko policija vabi osebe tudi k sebi. Tako lahko, na podlagi tretjega odstavka 148. člena ZKP, pri zbiranju obvestil v predkazenskem postopku vabi v svoje uradne prostore osebo, od katere želi dobiti izjavo. Podobno pooblastilo ima na podlagi 37. člena Zakona o policiji, da lahko policisti vabijo osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z zakonom. Pravilnik o policijskih pooblastilih zavezuje policiste, da pri določanju datuma, časa in kraja pazijo, da vabljena oseba zaradi tega ne bo imela nepotrebnih težav.

Zahteva po udeležbi in sodelovanju posameznika v postopku policijskega preiskovanja je dopustna zgolj v obsegu, ki je nujen za učinkovito izvajanje nalog policije in s čim manj nevšečnostmi za posameznika. Vendar pa okoliščine posameznega primera lahko izjemoma utemeljujejo vabljenje osebe tudi v oddaljenejši kraj, kjer policija opravlja policijski (predkazenski) postopek. Osebi, ki je tako vabljena, lahko nastanejo tudi znatnejši potni in ostali stroški, povezani z odzivom na policijsko vabilo.

Obravnavali smo primer pobudnika, ki živi v Ankaranu in ga je policija vabila na pogovor v Celje. Takšno vabljenje je utemeljila z obsežnostjo in zahtevnostjo predkazenskega postopka, da se z vabilom v Celje zagotavlja učinkovitejše delo policije. Na našo intervencijo, da vabljeni osebi povrne stroške, povezane s prihodom v Celje, pa se je policija odzvala s pojasnilom, da ZKP, Zakon o policiji in Pravilnik o policijskih pooblastilih "ne nalagajo povračila stroškov osumljencu za prihod na kraj, kamor je vabljen". Predpisi povračila takšnih stroškov tudi ne nalagajo v primeru policijskega vabljenja drugih oseb.

Šteli smo za pomanjkljivost, da ni urejena povrnitev stroškov prihoda vabljene osebe na policijo v primerih, ko kasneje ni začet kazenski postopek. Ne gre prezreti, da se vabljena oseba mora odzvati vabilu in jo sme policija privesti, če na vabilo ne pride. Ker je oseba torej zavezana, da se odzove vabilu in pride na kraj, kamor je vabljena, bi bilo prav, da se ji prizna pravica do potnih in drugih stroškov ter do povrnitve nadomestila plače in izgubljenega zaslužka v posledici policijskega vabila. Do povrnitve teh stroškov bi morala biti vabljena oseba upravičena, ne glede na okoliščino, če kasneje ne pride do kazenskega postopka. Vabljena oseba se je pač morala podvreči oblastni volji države, da sodeluje v postopku, ki ga je policija (morda celo neutemeljeno) začela v izvrševanju njenih zakonskih nalog in ni prav, da bi morala sama trpeti še stroške, povezane z vabilom. Ministrstvu za notranje zadeve smo zato predlagali, da zagotovi povrnitev stroškov, ki nastanejo zaradi policijskega vabila, tudi če kasneje ni začet kazenski postopek.

Na takšen predlog se je odzval minister za notranje zadeve s sporočilom, da je naš dopis odstopil pristojnim službam policije in ministrstva ter jih zaprosil za mnenje glede povrnitve potrebnih stroškov, ki nastanejo s prihodom vabljene osebe na policijo, tudi če zoper njo ni bil kasneje uveden kazenski postopek. Ker iz prejetih mnenj izhaja, da ni ovir za povrnitev teh stroškov, je minister predlagal "pristojnim" službam policije, da zadevo proučijo in v okviru svojih pristojnosti "sistemsko s pisnim aktom uredijo tako, da bo policija na podlagi omenjenega akta povračila stroškov pravno, formalno in materialno lahko reševala". Ministrstvo bo varuha obvestilo, ko bo takšen pisni akt izdelan. Hkrati je minister sporočil, da lahko pobudnik na pravno službo ministrstva naslovi odškodninski zahtevek za povrnitev stroškov, ki so mu nastali z odzivom na vabilo iz Ankarana v Celje.

Varuh pozdravlja odziv ministra na ugotovljeno pravno praznino glede povrnitve stroškov vabljeni osebi v policijskem (predkazenskem) postopku. Pričakujemo, da bo ustrezna rešitev čimprej sprejeta in bo tako celovito urejena povrnitev stroškov za osebe, vabljene v policijskem postopku.

Poročilo

Varuh o Romih, nestrpnosti in povrnitvi stroškov osebam vabljenim v policijskem postopku

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na današnji novinarski konferenci spregovoril o svojem delovanju v preteklem mesecu ter o napovedih za prihodnost. Podal je svoje mnenje in ugotovitve glede novega modela izobraževanja učencev na OŠ Bršljin ter predstavil primer pravne praznine glede povrnitve stroškov vabljenim osebam v policijskem (predkazenskem) postopku.

Varuh je povedal, da je bolj ali manj zaključil pogovore z ministri, razen z ministrom Drobničem se še sedaj nista sestala, kljub dejstvu, da minister Drobnič pokriva zelo občutljiv resor, kjer varuh ugotavlja vrsto kršitev, pa od njega že tri mesece ni prejel odgovora. Varuh pa je prav tako naslovil pismo na predsednika vlade Janeza Janšo z željo po sestanku, kjer naj bi se pogovorila o razreševanju nekaterih problemov v Sloveniji, kot so dokončna ureditev položaja izbrisanih, pravica pripadnikov muslimanske verske skupnosti do lastnega verskega objekta, ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti, problem najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, večanje nestrpnosti v naši družbi. Varuh pa se je prejšnji teden tudi udeležil 9. okrogle mize evropskih ombudsmanov, kjer so s kolegi ugotavljali, da je v novih demokracijah izredno pomembno širše delovanje ombudsmana, ki poleg reševanja konkretnih primerov, tudi javno opozarja na kršitve in nepravilnosti.

Pri problemu šolanja Romov je varuh ponovno opozoril, da že ves čas svojega mandata neprestano vsako leto vlado in druge državne institucije opozarja na sprejetje zakona o romskih skupnostih, ki ga zahteva ustava ter na nujno sprejetje nacionalnega programa, ki bo celostno razreševal romsko problematiko na vseh področjih hkrati (izobraževanje, socialno ekonomski položaj, zaposlovanje in bivanjska problematika). Varuha je s problematiko na OŠ Bršljin že januarja seznanil ravnatelj, kasneje sta  o tem govorila tudi z ministrom za šolstvo Milanom Zverom. Po najavi ministrstva za šolstvo o uvedbi novega modela izobraževanja romov je varuh uradno želel dobiti pojasnila od ministra za šolstvo, vendar odgovor ministrstva ni bil zadovoljiv. V njem so bile podane zgolj pravne podlage za nek nedefiniran model reševanja te problematike, nismo pa dobili odgovora o obliki in načinih razreševanja problematike. Zahteval je tudi poročilo iz šole o sprejetem modelu, vendar ga zaenkrat na uradu nismo prejeli. Varuh tako pozna problematiko predvsem iz medijskega poročanja. Ugotavlja pa, da postopek sprejemanja tega poskusnega modela ni bil spoštovan, saj naj bi model začeli  izvajati že v ponedeljek, pravilnik pa govori, da je potrebno štiri mesece pred poskusom s predlogom seznaniti starše in udeležence poskusa ter pridobiti njihovo soglasje. Prav tako pa pritsk, ki se je ustvaril na OŠ Bršljin, nikakor ni pozitiven za otroke, ki imajo ob koncu šolskega leta že tako dovolj skrbi.

Varuh pa je spregovoril tudi o primeru pobudnika iz Ankarana, ki ga je policija vabila na pogovor v Celje. Takšno vabljenje je utemeljila z obsežnostjo in zahtevnostjo predkazenskega postopka. Na podlagi varuhove intervencije, da vabljeni osebi povrne stroške, povezane s prihodom v Celje, pa se je policija odzvala s pojasnilom, da Zakon o kazenskem postopku, Zakon o policiji in Pravilnik o policijskih pooblastilih "ne nalagajo povračila stroškov osumljencu za prihod na kraj, kamor je vabljen". Predpisi povračila takšnih stroškov tudi ne nalagajo v primeru policijskega vabljenja drugih oseb. Šteli smo za pomanjkljivost, da ni urejena povrnitev stroškov prihoda vabljene osebe na policijo v primerih, ko kasneje ni začet kazenski postopek. Ne gre prezreti, da se vabljena oseba mora odzvati vabilu in jo sme policija privesti, če se vabilu ne odzove. Ker je oseba torej zavezana, da se odzove vabilu in pride na kraj, kamor je vabljena, bi bilo prav, da se ji prizna pravica do potnih in drugih stroškov ter do povrnitve nadomestila plače in izgubljenega zaslužka v posledici policijskega vabila. Iz mnenj, ki jih je pridobil minister izhaja, da ni ovir za povrnitev teh stroškov, zato je minister "pristojnim" službam policije predlagal, da zadevo proučijo in v okviru svojih pristojnosti "sistemsko s pisnim aktom uredijo, da bo policija na podlagi omenjenega akta povračila stroškov pravno, formalno in materialno lahko reševala". Varuh pozdravlja odziv ministra na ugotovljeno pravno praznino glede povrnitve stroškov vabljeni osebi v policijskem (predkazenskem) postopku ter pričakuje, da bo ustrezna rešitev čimprej sprejeta in bo tako celovito urejena povrnitev stroškov za osebe, vabljene v policijskem postopku.

Na novinarsko vprašanje o nestrpnih izjavah politikov, je varuh opozoril, da je pred 14 dnevi ECRI (Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti) izdal poročilo o sovražnem govoru med politiki, kjer je izpostavljena ista problematika na katero opozarja tudi varuh: izbrisani, romi, džamija. Največji problem je po mnenju varuha sprejemanje nestrpnih izjav kot  normalen način komuniciranja. Kot pravi varuh se je ob vsaki nestrpni izjavi potrebno zamisliti, kako bi nanjo odreagirali, če bi bila le-ta naperjena proti nam.