Varuha je več pobudnikov seznanilo, da po upokojitvi ali odhodu izbranega zdravnika, zaradi prezasedenosti in pomanjkanja zdravnikov družinske medicine, niso našli novega izbranega zdravnika. Varuh že dlje časa ugotavlja, da je pomanjkanje zdravnikov družinske medicine resen sistemski problem. Varuh je v zvezi s problematiko naslovil poizvedbo na ZZZS in Ministrstvo za zdravje (MZ).

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je opozoril, da v sistemu ni zadostnega števila dodatnih zdravnikov. ZZZS zadnja leta sicer namenja dodatna sredstva za širitve timov splošnih ambulant, vendar širitve zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov v precejšnji meri niso realizirane. Poleg splošnega pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je razlog za težave tudi vsakoletno zniževanje števila opredeljenih zavarovanih oseb oz. glavarinskih količnikov na splošnega zdravnika, ne da bi imeli v sistemu na voljo ustrezno število dodatnih zdravnikov, ki bi lahko prevzeli paciente, ki jih drugi zdravnik zaradi izpolnjenega glavarinskega količnika, odkloni. ZZZS nas je poleg svojega pogleda na problematiko seznanili tudi z informacijo, da je na dan 20. 8. 2020 bilo aktivnih 938, 82 tima splošne ambulante. Od teh zdravnikov je bilo 183 takšnih, ki so še vedno sprejemali zavarovane osebe, saj ne dosegajo dogovorjenega števila glavarinskih količnikov. ZZZS je na isti dan beležil kar 61.009 zavarovanih oseb, ki niso imeli izbranega osebnega zdravnika.

MZ nas je seznanilo, da so obveščeni o težavah s pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine in nam predstavili izzive s katerimi se srečujejo. Na MZ je bila vzpostavljena delovna skupina za pripravo sistemskih ukrepov za premostitev obstoječih razmer, izvedenih pa je bilo tudi več operativnih sestankov v sodelovanju z Združenjem zdravnikov družinske medicine Slovenije in Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino. Za zagotovitev primerne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe s posebno skrbjo za ranljive skupine oseb je MZ aktivnosti usmerilo tudi v možnost, da ambulante družinske medicine delujejo po novem standardu (z razširitvijo zdravstvenega tima z diplomirano medicinsko sestro za polovični delovni čas) in z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev s Splošnim dogovorom za leto 2021. Tečejo tudi priprave na morebitne aktivnosti za definiranje enotnega sistema opredeljevanja in odklanjanja zavarovanih oseb, ki bi zagotavljal primerljivo postopanje vseh zdravnikov, vključno s pripravo jasnih informacij za paciente, aktivnosti za zagotavljanje zadostnosti kadrov za delo v ambulantah družinske medicine, proučitev možnosti za reorganizacijo dela znotraj tima družinske medicine itd.

Varuh ugotavlja, da iz vsega navedenega izhaja, da načelo izbire osebnega zdravnika ne more biti uresničevano zaradi pomanjkanja zdravnikov (težave v zvezi s tem naj bi bile še posebej pereče v zagotavljanju stalnega zdravnika pri posameznih izvajalcih socialnovarstvenih storitev), saj so pacienti zadovoljni že, če se pri posameznem zdravniku lahko opredelijo.

Varuh zato ne glede na navedbe MZ v trenutnem stanju na področju družinske medicine in na podlagi primerov pobudnikov, ugotavlja, da je bila posameznikom kršena pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS. Natančneje kršitev pacientove pravice do proste izbire zdravnika (9. člen ZPacP) in posledično tudi kršitev pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (10. člen ZPacP). Menimo tudi, da urgentna zdravstvena obravnava lahko zadosti »urgentnim« zdravstvenim težavam. Za kakovostno obravnavo in zdravljenje npr. kroničnih bolnikov pa Varuh meni, da mora biti vzpostavljen odnos zaupanja med zdravnikom in pacientom, do česar lahko pride le, če pacient ima izbranega zdravnika (istega, ne ob vsaki zdravstveni obravnavi drugega, kar se pogosto dogaja npr. v domovih za starejše), ki ga pozna in mu zaupa (9.4-3/2020).