Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ob svetovnem dnevu Združenih narodov za pravice žensk 8. marcu opozarja na številne še vedno odprte zgodbe in izzive na področju uresničevanja načela enakosti med spoloma.

Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi se še v veliki meri razlikuje od dejanske enakosti. Zaradi neenakosti je omejen dostop do cele vrste družbenih možnosti in dejavnosti, onemogočeno je polno uresničevanje pravic, razvoj potencialov in opravljanje obveznosti.

Skrbi še vedno zelo pereča problematika nasilja nad ženskami v vseh njegovih pojavnih oblikah, od ekonomskega do psihičnega, fizičnega in spolnega. Sprašujemo se, ali bo novela Zakona o preprečevanju nasilju v družini (ZPND), ki je te dni v javni razpravi, znova le košček formalne izpolnitve prizadevanj za enakost žensk ali bodo nanizani ukrepi le prispevali k zmanjšanju pojavov nasilja, učinkoviti pomoči in posledično večjim možnostim žensk za dostojanstveno življenje.  

Slabe socialne razmere oziroma revščina razlike med spoloma samo še povečujejo. Zato bi morala biti strategija države usmerjena k oblikovanju boljših pogojev za življenje, s tem bi se zmanjšale stiske, izboljšala psihosocialna slika družbe, povečalo zadovoljstvo ter zmanjšalo tveganje za pojave nasilja. V takšnih pogojih pa bi bila tudi prizadevanja za enakost spolov plodnejša. Ta ne morejo obroditi sadov v klimi, ki mnogim ni prijazna.

Nujno je odpravljati tudi strukturne neenakosti med ženskami in moškimi, da bodo posamezni ukrepi v podporo ženskam obrodili sadove. K integraciji načela enakosti spolov smo se v Sloveniji zavezali s pravnimi in političnimi instrumenti na nacionalni in EU ravni.

Varuhinja opozarja tudi na svojevrstno 'nasilje' nad že doseženimi pravicami žensk, ki se izvaja v obliki molitev pred ginekološko kliniko v Ljubljani. S tem se celo nadleguje ženske različnih prepričanj, ki so že tako v hudi stiski, nadlegovanje pa spada med oblike diskriminacije. Varuhinja ponovno opozarja, da že dosežene ravni varovanja človekovih pravic ne gre zmanjševati za nobeno ceno. Treba si je kvečjemu prizadevati, da svoje pravice dobijo prav vse skupine prebivalstva.

Ženske se še vedno srečujejo s pojavi nadlegovanja tudi s strani moških. Šale, dovtipi, pripombe so lahko ravnanja, ki ženske ponižujejo in posegajo v njihovo dostojanstvo. Nadlegovanje je namreč nezaželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za nadlegovano osebo in žali njeno dostojanstvo. Ni pomembno, kakšen je namen storilca, ampak zadošča, da prizadeta oseba takšno ravnanje oceni kot nadlegovanje. Seveda mora nasprotovanje takšnemu ravnanju aktivno izraziti in na ta način navzven določiti mejo, preko katere ne sme nihče stopiti.

Pri postavljanju meja do neželenih oblik ravnanja ali kršenja pravic imamo na področju varovanja pravic žensk še veliko izzivov. Pomembno je ozaveščanje, opolnomočanje in izobraževanje, tudi s strani medijev. Zato varuhinja med drugim podpira projekt Vesna, ki ga že dve leti izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta uči in spodbuja ženske, da prijavijo storilce kaznivih dejanj nasilja, ozaveščanje o tem pa je letos usmerjeno predvsem k zdravstvenim delavcem.

V teh časih je treba biti pozoren tudi na uresničevanje pravic vseh žensk, ki prihajajo k nam ali mimo nas gredo drugam. Te ženske spadajo med posebej ranljive, zato jim moramo namenjati posebno skrb. Tako kot otroci begunci so namreč vse prehitro plen trgovcev z belim blagom in podvržene različnim oblikam zlorab. V strahu pred prišleki pa so lahko zaradi predsodkov ogrožene tudi pripadnice v Sloveniji živečih etičnih manjšin. Še vedno se dogajajo prisilne poroke mladoletnih deklet, kar je kaznivo.

Varuhinja opozarja tudi na vse prevečkrat spregledane matere, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Nemalokrat se breme skrbi v družini za te otroke prevesi le nanje, zato poziva državo, da jim to breme olajša z ustreznimi ukrepi, tudi s sprejetjem zakonodaje, pa tudi z jasnimi strategijami za njeno izvajanje. Posebej so tveganjem izpostavljene ženske v enostarševskih družinah. Nikakor ne smemo pozabiti na starejše ženske, posebej upokojene, pa tudi ženske z invalidnostjo. Te nemalokrat živijo osamljene, z nizkimi dohodki, v slabih socialnih razmerah, so tudi žrtve nasilja svojcev ali zlorab različnih oseb.

Varuhinja poziva vse družbene akterje, da storijo kar največ za  ohranitev kakovosti  storitev in dostopnosti javnih zdravstvenih, socialnovarstvenih, vzgojno izobraževalnih in drugih služb, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških v družbi. Opozarja, da nikakor ne smemo dopustiti zmanjševanja že doseženih pravic žensk na številnih področjih.