17.01.2001
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, Oddelka Murska Sobota

Varuh človekovih pravic je brez predhodne najave (na željo več pripornikov) 11. 12. 2000 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Oddelek Murska Sobota (Sodna ul. 2, Murska Sobota). Obisk sta opravila ga. mag. Bojana Cvahte, svetovalka varuha in g. Ivan Šelih, svetovalec, sprejel pa ju je g. Albin Golc, vodja oddelka. Ob obisku smo se pogovorili z dvema obsojencema in osmimi priporniki.

V oddelku Murska Sobota prestajajo kazen zapora osebe obsojene do šestih mesecev. V času našega obiska je bilo v zavodu 60 zaprtih oseb: 22 obsojencev, 30 pripornikov (predvsem zaradi suma kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo), šest upravno kaznovanih, dve zaprti osebi pa sta bili na begu. Uradna zmogljivost zavoda je sicer 40 zaprtih oseb, od tega je 22 mest predvidenih za pripornike.

1.
Vse zaprte osebe, s katerimi smo se pogovorili, so poudarile korekten in prijazen odnos zavodskega osebja do njih, rdeča nit njihovega nezadovoljstva pa so bile slabe bivalne razmere, ki so predvsem posledica prenatrpanosti zavoda. Ob tem je treba tudi poudariti, da se število zaposlenih oseb (19) kljub večjemu številu zaprtih oseb ni povečalo. Prošnje zavoda za zaposlitev dveh dodatnih oseb niso bile uspešne.

2.
V zavodu je sedem sob za pripornike (tri sobe po dve postelji in štiri sobe po šest postelj), sedem za obsojence ter ena za upravno kaznovane. Vodja oddelka je pojasnil, da so zasedene vse postelje, v skrajnih primerih pa se morajo poslužiti premestitev v ZPKZ Maribor (na dan obiska so se Mariboru nahajale tri zaprte osebe iz Oddelka v Murski Soboti).

Od našega zadnjega obiska, ki je bil 9. 11. 1999 se je število zaprtih oseb povečalo za več kot enkrat. Takrat je bilo v zavodu 27 zaprtih oseb (le 11 pripornikov, 14 obsojencev in dve upravno kaznovani osebi). Število zaprtih oseb je večje od zmogljivosti zavoda. To zbuja skrb. Prenatrpanost zavoda slabo vpliva na bivalne in sploh življenjske razmere zaprtih oseb, zlasti pa pripornikov. Prezasedenost vpliva ne zgolj na udobje ter počutje zaprtih oseb, pač pa tudi na medsebojne odnose med zaprtimi osebami.

Ob ogledu sob za pripornike (pozornost smo znova namenili sobi št. 7) ter po pogovorih s priporniki smo lahko ugotovili kako neugodne so bivalne razmere: v večjih sobah (primerne velikosti za tri postelje) je nameščenih kar šest postelj, miza (premajhna, da bi ob njej hkrati sedelo vseh šest pripornikov, ki so v sobi nastanjeni) s stoli, ter šest omaric brez ključavnic za shranjevanje osebnih stvari pripornikov. Več opreme-pohištva kot je zmogljivost, zmanjšuje uporabno površino priporniške celice. V kotu sobe je stranišče, ki je od ostalega prostora ločeno le z leseno pregrado. V sobi je umivalnik le s hladno vodo. Prezračevalnih naprav v sobah oziroma sanitarijah ni. Tako ne preseneča, da se zlasti priporniki pritožujejo zaradi utesnjenosti in slabih bivalnih razmer. Po besedah pripornikov je bilo nekaj priporniških sob (npr. št. 7) prebeljenih šele pred kratkim in to na njihovo prošnjo.

Prostori, v katerih prebivajo priporniki, morajo ustrezati zdravstvenim, prostorskim in higienskim zahtevam. Prosimo za pojasnilo, če in kakšni ukrepi so bili morda sprejeti, da bi vsaj omilili škodljive posledice zaradi večjega števila pripornikov, ki močno presega zmogljivost zavoda.

2.
Priporniki, razen dveh ur, ki sta ta namenjeni gibanju na svežem zraku, preživijo ves čas v sobah. Zavod nima prostora, ki bi bil namenjen rekreaciji in/ali skupnemu druženju zaprtih oseb. Na voljo je le sprehajališče, ki je še vedno brez nadstreška za primer slabega vremena. Na njem je možno (le) v času sprehoda igrati še namizni tenis ali košarko.

Znova predlagamo, da pride čimprej do sprememb, da se zaprtim osebam zagotovi boljše pogoje za rekreacijo oziroma skupno druženje v prostem času.

3.
Vodja oddelka je zatrdil, da imajo vsi obsojenci delo. Nekaj (8) jih dela zunaj zavoda, ostali pa na hišnih delih v zavodu. Problem pa je očitno pri zagotavljanju dela pripornikom. Ti lahko delajo le občasno in to v priporniških sobah, saj zavod v ta namen nima posebnega (delovnega) prostora.

4.
Nekaj pripornikov se je pritožilo nad odločitvijo, da morajo plačati frizerske storitve. V zavodu so pojasnili, da je ukrep posledica omejitev porabe na postavki materialnih stroškov s strani Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Člen 29 Pravilnika o izvrševanju pripora določa, da so priporniki zavezani skrbeti za osebno higieno in čistočo. V tem cilju je treba pripornikom omogočiti, da lahko primerno vzdržujejo osebno higieno. Tako jim je treba omogočiti tudi striženje.

Pravilnik pripornike zavezuje, da skrbijo za osebno higieno, hkrati pa nalaga, da je treba pripornikom omogočiti primerno vzdrževanje osebne higiene. Drugi odstavek 29. člena pravilnika določa, da zavod zagotovi potrebna sredstva za vzdrževanje osebne higiene pripornikom, ki brez lastne krivde nimajo svojih sredstev. Takšno besedilo predpisa pa ob upoštevanju njenega namena (zagotoviti osebno higieno pripornikov) po našem mnenju terja široko tolmačenje pravnega standarda "brez lastne krivde" in to z dokaznim bremenom na strani zavoda, da pripornik ima svoja sredstva za vzdrževanje osebne higiene.

Prosimo za tozadevno pojasnilo in stališče, tudi v zvezi s stroški striženja pripornikov.

5.
Priporniki ter obsojenci na prestajanju zaporne kazni se pogosto pritožujejo zaradi zdravniške oskrbe v zavodih (tako glede premajhne zavzetosti zdravnikov kot tudi ne vedno korektnega odnosa zdravstvenega osebja). Tako se nam je tudi ob tem obisku nekaj zaprtih oseb pritožilo nad premajhno skrbnostjo zdravnika (npr. "pregledom na daljavo").

6.
Prvi odstavek 60. člena ZIKS-1 določa, da mora vsak zavod imeti bolniško sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci. Bolniška soba mora biti opremljena skladno s splošnimi predpisi. Oddelek v Murski Soboti posebnega prostora, namenjenega bolniški sobi nima.

7.
Nekaj sogovornikov – pripornikov se je pritožilo, da niso seznanjeni z jedilnikom. Ta je po pojasnilu uprave zavoda obešen na oglasni deski zavoda in tako dostopen predvsem obsojencem. Po določbi 35. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora se jedilnik objavi za najmanj teden dni vnaprej, seveda pa je ta določba namenjena obsojencem na prestajanju zaporne kazni. Ker pa gre za sorazmerno majhen oddelek zavoda, bi bilo morda tudi pripornikom, glede na njihove želje, omogočiti na primeren način vpogled v jedilnik. Morda bi zavod lahko vzpostavil tudi knjigo pripomb/pohval glede obrokov hrane.

8.
Zaprte osebe so izpostavile težave glede pranja perila in ostalih oblačil (npr. da morajo dolgo čakati na oprano perilo; da so to iz pranja vrača obarvano). V tej zvezi smo sogovornikom predlagali, da na vse morebitne pomanjkljivosti takoj opozorijo zavodsko osebje. Pozdravljamo odločitev zavoda za nakup sušilnega stroja, saj se je po trditvah sogovornikov perilo do sedaj iz pranja vračalo mokro in so ga nato zaprte osebe same sušile v sobah.

9.
Spoštovanje človeškega dostojanstva zaprtih oseb terja, da je zavodska oprema v primernem stanju. Nekaj pritožb zaprtih oseb se je nanašalo na izrabljen in poškodovan sobni inventar (npr. omarice, stole). Po zagotovilu vodje oddelka je že naročenih 20 novih omaric za shranjevanje osebnih stvari zaprtih oseb.

10.
Predlagamo, da zavod čimprej poskrbi za novelacijo hišnega reda zavoda (člen 208 ZIKS) glede na novo sprejete predpise s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter poskrbi za njegov prevod v katerega od jezikov zaprtih oseb-tujcev.

11.
Zaprte osebe imajo pravico do najmanj dveurnega sprehoda na prostem dnevno. Gre za kogentno zakonsko normo, ki jo mora zavod spoštovati tudi v primeru nujnih del. Skrajševanje sprehoda ni mogoče opravičevati z razlogi kot je preobremenjenost z delom ali drugimi aktivnostmi zavodskega osebja, še zlasti ker zavod nima prostora, ki bi bil namenjen rekreaciji ali/in skupnemu druženju zaprtih oseb. Zato predlagamo, da zavod dosledno zagotavlja spoštovanje te pravice zaprtih oseb. 2.1-46/00