Varuh človekovih pravic v zvezi z aktualno problematiko o pravici do vpogleda državnih nadzornikov za varstvo osebnih podatkov v zdravstveno dokumentacijo daje naslednje
m n e n j e :
Zakon določa, da imajo državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov, ki delujejo pri informacijski pooblaščenki, v okviru inšpekcijskega nadzora pravico pregledovati tudi vsebino zbirk osebnih podatkov ne glede na njihovo zaupnost. Ker pa gre pri tem tudi za poseg v zasebnost, je na mestu posebna obzirnost in odgovornost do prizadetih oseb. Za konkreten primer pregleda zdravstvenih kartotek dveh javnih oseb ocenjujemo, da je bil ukrep vpogleda nesorazmeren z vidika namena inšpekcijskega nadzora in prekomeren glede na poseg v zasebnost. To mnenje utemeljujemo z naslednjim:
Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ustreznost ukrepov za njihovo zavarovanje in izvajanje drugih določb zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP). V tem okviru lahko, če ugotovijo, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška, podajo kazensko ovadbo oziroma izvedejo postopek kot prekrškovni organ. Ob javni objavi podatkov o zdravstvenem stanju dveh funkcionarjev je bila zelo majhna verjetnost, da bi vpogled v osebno zdravstveno dokumentacijo prizadetih lahko dal odgovor, kdo naj bi nezakonito posredoval te podatke. Tudi tisti, ki je osebne podatke javno razkril, ni zatrjeval, da je do spornih diagnoz prišel z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo. To bi bilo možno ugotoviti le, če bi se dosledno izvajale določbe o sledljivosti vpogledov v zbirke osebnih podatkov, ki se, kot vemo, na tem področju praviloma ne izvajajo. Inšpekcijski vpogled v zdravstveno dokumentacijo je imel torej zelo majhno možnost za odkritje storilca prekrška na področju varstva osebnih podatkov, zato ocenjujemo, da je bil s tega vidika nesorazmeren. Zakon o inšpekcijskem nadzoru v 7. členu posebej terja od inšpektorjev, da morajo pri izvrševanju svojih pooblastil upoštevati načelo sorazmernosti. V tem primeru pa je bil v okviru nadzora izvršen dodaten poseg v zasebnost, saj so bili javnosti posredno sporočeni podatki o (ne)točnosti diagnoz prizadetih. Spoštovanje določb ZVOP o zakonitosti obdelave in zavarovanju osebnih podatkov na področju zdravstva lahko inšpektorji nadzorujejo tudi brez vpogleda v posamezne zdravstvene kartoteke.
Država zagotavlja varstvo osebnih podatkov v javnem interesu in v tem okviru uveljavlja mehanizme nadzora in sankcioniranja. Varstvo zasebnosti je na drugi strani prepuščeno prizadetim posameznikom, ki lahko uporabijo kazenske ali civilne pravne poti v primeru posegov v njihovo zasebnost. Z objavo zdravstvenih podatkov je prišlo predvsem do posega v zasebnost prizadetih. Zato bi moralo biti ukrepanje državnih organov povezano z njihovim soglasjem oziroma željo, da začnejo postopke za zaščito svojih pravic. Tako bi bilo primerno, da bi nadzorniki pred začetkom postopka na podlagi ZVOP v takšnih specifičnih primerih pridobili soglasje prizadetih.
Ocenjujemo, da je v vsakem primeru nasprotja med varovanjem zasebnosti, ukrepi za varstvo osebnih podatkov v javnem interesu in etičnimi standardi treba bolj natančno urediti z zakonom. ZVOP je, kot je večkrat poudaril predlagatelj ob njegovem sprejemanju, krovni zakon, ki podrobnejšo ureditev glede vzpostavitve in režima obdelave zbirk podatkov na posameznih področjih prepušča posebnim »področnim« zakonom. Varuh že vrsto let opozarja, da je na področju zdravstvene dejavnosti treba preveriti sedanjo zakonsko ureditev, ki s preširoko uzakonjeno možnostjo vzpostavljanja zbirk osebnih podatkov, ob pomanjkljivih ukrepih nadzora in zavarovanja, predstavlja potencialno grožnjo za njihove zlorabe. V tem okviru bo treba preveriti tudi, kako zakon upošteva etične norme na področju zdravstva. Še posebej zato, ker ni mogoče enostavno pristati na tezo, da so etične norme nad zakonom, saj mora zakon kot obvezujoč pravni akt upoštevati tudi profesionalne etične standarde. Če pa temu ni tako, je treba vprašanje proučiti in ga ustrezno urediti z zakonom. Priložnost za to bo ob sprejemanju zakona o pacientovih pravicah, ki je v pripravi.
