Dne 28. 01. 2016 se je odvilo že 48. redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, tematsko posvečeno vprašanjem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni in njihovi vplivnosti na zdravo življenjsko okolje.
Uvodoma sta varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica strokovne službe pri Varuhu Martina Ocepek predstavili aktivnosti Varuha na področju izpostavljene problematike in namen srečanja, ki je bil ugotoviti, kako učinkovito so lokalne skupnosti in država pristopili k reševanju te problematike ter kaj je moč skupno storiti za izboljšanje stanja.
Srečanja so se udeležili tudi Damijan Urankar, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Tatjana Suhodolc, predstavnica Občine Lukovica in Tina Bolcar Repovš, Civilna iniciativa.
Damijan Urankar je predstavil dvojno vlogo pristojnega ministrstva na lokalni ravni prostorskega načrtovanja. Ministrstvo je namreč nosilec urejanja prostora v sodelovanju z drugimi deležniki, prav tako pa izvaja nadzor nad sprejemanjem prostorskih aktov na lokalni ravni. Opozoril je na določene pomanjkljivosti v zakonodaji, ki jih zaznavajo pri svojem delovanju in se strinjajo, da je potrebno zagotoviti zgodnejše sodelovanje javnosti, obenem pa ojačati sodelovanje stroke.
Bolcar Repovš je predstavila aktualno problematiko, s katero se krajani Lukovice srečujejo. Nasprotujejo namreč dodatnim industrijskim dejavnostim v kamnolomu Lukovica, saj bi slednje prekomerno obremenile okolje in v izdatni meri vplivale na kakovost življenja občanov. Verjamejo, da obstajajo okolju prijaznejše alternativne rešitve in si želijo učinkovitejše komunikacije z Občino pri pripravi občinskih prostorskih aktov.
Tatjana Suhodolc je udeleženim predstavila ovire, s katerimi se Občina srečuje pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov. Poudarila je dolgotrajnost in stroškovno izdatnost postopkov, zato kot Občina predlagajo medresorsko sodelovanje in optimizirano iskanje rešitev. Hkrati je izpostavila, da si prizadevajo upoštevati vse pripombe, izvajajo pa tudi dolgotrajne okoljske študije, ki so jih zavezani upoštevati.
Sledila je razprava, v kateri so sodelovali udeleženci srečanja s podajo predlogov k učinkovitejšemu sodelovanju javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih aktov.
Varuh ugotavlja, da je izjemnega pomena dosledno omogočati sodelovanje javnosti in resno presojati morebitne vplive na okolje in življenje ljudi, ki jih prinašajo posegi v prostor. Odgovornost do okolja in umeščanja objektov v prostor je pri ljudeh vse večja, zato bi se moralo javnost vključevati v postopke umeščanja v prostor že v njihovih najzgodnejših fazah. Ne le, da bi se tako izognili kasnejšim problemom, tako bi zadostili tudi zahtevam Aarhuške konvencije in ustrezno poskrbeli za pravico ljudi do zdravega življenjskega okolja.
