Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, katere sin je mlajša oseba z duševno motnjo in je bil na podlagi sklepa sodišča sprejet v posebni socialno varstveni zavod. Pobudnica je izpostavila dva problema: najprej povsem neustrezne pogoje, v katerih zdaj prebiva njen sin, hkrati pa je opozorila na pomanjkanje prostora za institucionalno varstvo mlajših oseb z duševno motnjo.

Pobudničinega sina smo obiskali, se z njim pogovorili in si ogledali razmere, v katerih živi. Tudi mi smo ocenili, da prebiva v neustreznem prostoru, to je v majhni, slabo osvetljeni prehodni sobi, preko katere osebje večkrat dnevno dostopa do priročne lekarne. Po tleh so keramične ploščice. V sobi tudi ni klicnega zvonca.

Direktor zavoda se zaveda, da namestitev v tem primeru ni ustrezna, vendar drugega  prostora ta čas nimajo. Pobudničinega sina so morali sprejeti, saj jim je to z odločbo naložilo sodišče, ki ni upoštevalo njihove pritožbe, da je varovani oddelek polno zaseden in nimajo primernega prostora. Pobudničin sin nam je sicer zagotovil, da je z namestitvijo  zadovoljen, saj mu je bolj pomembno, da ima svojo enoposteljno, pa  čeprav slabšo sobo.

Ker je zavod sodišču podal mnenje, da pobudničin sin sicer izpolnjuje pogoje za sprejem v njihov varovani oddelek, ocenjujemo, da bo v zavodu deležen ustrezne oskrbe, varstva in strokovne obravnave, zato postopka v zadevi nismo nadaljevali. Obravnavani primer znova odpira vprašanje problematike veljavne ureditve sprejemov v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov na podlagi sklepa sodišča. Država, ki je tovrstne sprejeme zakonsko omogočila, bi morala zanje zagotoviti dovolj ustreznih kapacitet. Pobudo smo zato šteli za utemeljeno. Na opisano problematiko bomo (znova) opozorili tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da sprejme ustrezne rešitve. 2.4 -1/2011